STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Po predlogu zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev bodo obdavčeni dobički fizičnih oseb, davčna stopnja bo 25 odstotkov, obračunavati pa se bo začela leta 2026. Finančni minister Klemen Boštjančič je poudaril, da so pri pripravi predloga zakona posebno pozornost namenili čim večji enostavnosti njegovega izvajanja. Predmet obdavčitve tako ne bodo posamezne transakcije, pač pa le razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptosredstev v davčnem letu in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev v davčnem letu. Menjava kriptosredstva za drugo vrsto kriptosredstva ne bo veljala za odsvojitev.

Vlada je obenem sprejela predlog novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Ta določa enotno davčno stopnjo za tovrstne naložbe v višini 25 odstotkov ne glede na obdobje imetništva, kot bo veljalo za kriptosredstva in kot že velja za dobičke iz kapitala v primeru imetništva do pet let. Zdaj je obdavčitev dobičkov od izvedenih finančnih instrumentov odvisna od dolžine imetništva in v primeru odsvojitve prej kot v letu dni znaša 40 odstotkov.

Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Predvidena je sprememba le enega člena zakona, in sicer glede obdavčitve investicijskih skladov. Po predlogu bi "oživili" ničelno stopnjo za investicijske sklade, ki se trenutno ne uporablja. Veljala bo v primeru, da bo sklad razdelil 75 odstotkov dobička.

Vlada se je seznanila z letnim poročilom Slovenskega podjetniškega sklada za lani. Sklad je z ugodnimi finančnimi spodbudami in spodbudami za dvig poslovnih in razvojnih kompetenc lani podprl več kot 3300 projektov mikro, malih in srednje velikih podjetij v skupni vrednosti skoraj 136 milijonov evrov. S temi spodbudami je po ocenah spodbudil za približno 183 milijonov evrov naložb v gospodarstvu. Skupni portfelj spodbud sklada je na 31. december 2024 dosegal 886 milijonov evrov oziroma približno 17.100 aktivnih pogodb. Vlada je sicer sklenila, da se presežek prihodkov nad odhodki sklada v višini nekaj več kot 4,4 milijona evrov nameni za financiranje njegovega delovanja.

Vlada je družbi Lido 777, ki je v posredni lasti družbe KD, zavrnila izdajo koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu v objektu Šumi na Slovenski cesti v Ljubljani. "Glede na to, da so predvideni prostori igralnega salona znotraj istega objekta, v katerem se nahaja 96 stanovanj, se njegova lokacija šteje za neposredno bližino stanovanjskega območja, kar pravilnik izrecno prepoveduje," pojasnjuje vlada.

Seznanila se je z informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Po tretji spremembi načrta ta vključuje 84 ukrepov (prej 86), od tega 36 reform (enako kot prej) in 48 naložb (prej 50), s katerimi je povezanih 200 mejnikov in ciljev (prej 203). Slovenija je za izvedbo načrta doslej prejela 1,1 milijarde evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Država je končnim prejemnikom za izvedene projektne aktivnosti od začetka izvajanja načrta v letu 2021 do danes izplačala 948 milijonov evrov, od tega 208 milijonov letos.

Vlada je Nino Mauhler imenovala za direktorico Javne agencije za železniški promet RS za petletni mandat, in sicer od 1. oktobra letos do 30. septembra 2030 z možnostjo ponovnega imenovanja. Svet agencije je imenovanje Mauhler vladi predlagal na podlagi javnega natečaja. Doslej je bila med drugim državna sekretarka ministrstvu za infrastrukturo ter generalna direktorica direktorata za železnice in žičnice na tem ministrstvu, svetovalka generalnega direktorja Slovenskih železnic, v. d. članice uprave DRI, poslovna direktorica podjetja Rune Enia in generalna direktorica podjetja HTZ.

Vlada je z družbo DRI sklenila pogodbo o opravljanju nalog inženiringa v javno cestno in železniško infrastrukturo. Gre za temeljno pogodbo, ki se sklepa za sedem let, na njeni osnovi pa so med drugim mogoči posebni dogovori za izvajanje posameznih projektov in sklepanje posebnih letnih pogodb za storitve na področju inženiringa v cestno infrastrukturo in inženiringa v železniško infrastrukturo.

Vlada je v načrt razvojnih programov 2025-2028 uvrstila pet projektov iz programa Life, ki se med drugim nanašajo na nove modele razogljičenja pri prenovi stavb, izobraževanja glede ogrevanje in hlajenja stavb, izboljšanje energetskega svetovanja in izobraževanje energetsko revnih prebivalcev.

V načrt razvojnih programov 2025-2028 je uvrstila tudi projekt ureditve poslopja železniške postaje Koper.

Vlada je sprejela nacionalni raziskovalni program kritičnih mineralnih surovin in njihovih nosilcev za Slovenijo, ki ga bo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport posredovalo Evropski komisiji. Program med drugim vsebuje podroben načrt zbiranja podatkov na podlagi daljinskega zaznavanja, geokemičnih raziskav, geološkega kartiranja in terenskih geofizikalnih raziskav.

Vlada je izdala novelirano uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja. Spremembe se nanašajo na štiri od petih ukrepov, ki se izvajajo v okviru uredbe, in sicer na pomoč za dokončanje komasacijskih postopkov, pomoč za prenos znanja in informiranje na področju predelave ter s kmetijstvom povezanega delovanja na podeželju, pomoč za delovanje na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja in pomoč pri organizaciji strokovnih in jubilejnih dogodkov. Peti ukrep je organiziranje in izvedba tekmovanj v oranju ter udeležba na svetovnem prvenstvu.

Izdala je tudi novelo uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 ter uredbo o podrobnejših pogojih za ugotavljanje izjem pri doseganju ciljev s področja stanja voda pri posegih v vode.

Tomaža Pečnika je imenovala za generalnega direktorja direktorata za letalski in pomorski promet na ministrstvu za infrastrukturo za mandat od 23. julija letos 2025 do 22. julija 2030 z možnostjo ponovnega imenovanja. Pečnik je od januarja letos vršilec dolžnosti generalnega direktorja tega direktorata.