STA novice / Gospodarstvu po ujmi izplačanih za 142 milijonov evrov pomoči

Oceno škode v gospodarstvu je podalo 1239 oškodovancev, skupna ocenjena škoda pa je znašala 384,4 milijona evrov. Od teh aktivnosti tečejo le še pri 21 oškodovancih, so navedli na ministrstvu.

Za škodo v gospodarstvu se šteje škoda na strojih in opremi, ki je po ocenah znašala 169,7 milijona evrov, škoda na zalogah, katere ocena je znašala 91,5 milijona evrov, in škoda zaradi izpada prihodka, ki je bila ocenjena na 123,2 milijonov evrov.

Predplačila oziroma povračila škode so lahko zahtevali oškodovanci le, če so predhodno oddali oceno škode. Nekateri oškodovanci, ki so oddali oceno škode, se niso odločili za predplačilo, nekateri, ki so oddali oceno škode, pa pozneje niso oddali vloge za povračilo.

Zahtevo za predplačilo je oddalo skupno 958 oškodovancev v okviru dveh pozivov. Prva predplačila je gospodarsko ministrstvo izplačalo že v oktobru 2023, vsa pa najpozneje do februarja 2024. Skupno je oškodovancem v gospodarstvu iz naslova predplačil izplačalo 35,4 milijona evrov.

Oškodovana podjetja so lahko na podlagi programa odprave posledic škode v gospodarstvu prejela pomoč v obliki povračila škode v višini do 60 odstotkov, če so imela škodo zavarovano, oziroma do 45 odstotkov, če zavarovanja niso imela.

Vlogo za povračilo škode pa je oddalo 1039 oškodovancev, od katerih je 952 oškodovancev prejelo povračilo škode v skupni višini 106,8 milijona evrov.

Skupno 136 oškodovancev je iz različnih razlogov moralo vrniti del ali celoto predplačil. Najpogostejši razlogi za vračilo predplačila so ali odstop od zahtevka za predplačilo oziroma vloge za povračilo, nižje povračilo od predplačila, ali pa da oškodovanec ni predložil dokazil. Skupen znesek vračil znaša 877.391 evrov, pri 21 oškodovancih pa so aktivnosti še v teku.

Gospodarsko ministrstvo je izvajalo tudi nekatere druge ukrepe za odpravo posledic škode v gospodarstvu, med njimi odlog plačila kreditov javnih skladov in pomoč za samozaposlene. Pripravilo je tudi ukrep ugodnih kreditov in subvencij za velike investicije, za kar ni bilo povpraševanja s strani gospodarstva, zato je rok pri subvencijah za velike investicije podaljšalo do 31. decembra 2025.

Najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne Slovenije je zajela skoraj dve tretjini ozemlja države. Evidentiranih je bilo 15.517 prizadetih lokacij, poškodovanih nekaj manj kot 2000 kilometrov cest, 4000 kilometrov vodotokov in več kot 13.000 stavb, od tega skoraj 9000 stanovanj in stanovanjskih stavb. Uničenih je bilo več mostov in več deset bolj ali manj poškodovanih, so našteli v uradu vlade za informiranje.

Poplave so pokazale, da dosedanja vlaganja v vodno infrastrukturo niso zadostna in da je vzdrževanje pogosto zapostavljeno. Veliko objektov je bilo zgrajenih na poplavno ogroženih območjih, pogosto v nasprotju z opozorili stroke, kar je bistveno povečalo škodo in ogrozilo človeška življenja. Izjemna pripravljenost ljudi, prostovoljcev, gasilcev in organizacij za pomoč ter hiter odziv vlade so omilili posledice katastrofe, so še spomnili v uradu.

Dodali so, da v najbolj prizadetih občinah sanacija še vedno ostaja izziv. Dela na vodotokih, plazovih in infrastrukturi medtem še naprej potekajo izjemno intenzivno, ključni projekti obnove pa se bodo nadaljevali do končne stabilizacije območij.