STA novice / Prezasedenost v zaporih med letoma 2023 in 2024 najvišja od ustanovitve uprave za izvrševanje kazenskih sankcij

Iz zadnje objavljene letne kazenske statistike Sveta Evrope o zapornikih izhaja, da je Slovenija s 134 zaporniki na sto razpoložljivih mest na prvem mestu med šestimi državami s hudo prezasedenostjo zaporov. Sledijo Ciper (132), Francija (124), Italija (118), Romunija (116) in Belgija (113). Slovenija je med letoma 2023 in 2024 beležila tudi največje povečanje števila zapornikov, in sicer se je to med januarjem 2023 in januarjem 2024 povečalo za 25,4 odstotka.

Svet Evrope je v objavi letne zaporske statistike zajel podatke za obdobje med 31. januarjem 2023 in 31. januarjem 2024, so v odzivu za STA izpostavili na upravi. "Izpostavitev Slovenije kot države z največjim povišanjem števila zaprtih oseb in najbolj prezasedenimi zapori ne preseneča, saj smo se v tem obdobju in še večji del leta 2024 v okviru uprave soočali z najvišjo stopnjo prezasedenosti prostorskih zmogljivosti od ustanovitve uprave," so zapisali.

Na prezasedenost v tem obdobju je po navedbah uprave najbolj vplival predvsem velik porast števila pripornikov, osumljenih prepovedanega prehoda državne meje. Ob tem poudarjajo, da v zaporih nimajo vpliva na priliv zaprtih oseb, saj morajo na prestajanje kazni zapora, še posebej pa v pripor, sprejeti vse zaprte osebe. "To je povezano z različnimi težavami, ki jih rešujemo z nameščanjem zaprtih oseb v bivalne prostore, ki so sicer namenjeni manjšemu številu zaprtih oseb, s premeščanjem zaprtih oseb med zapori ter drugimi sistemskimi ukrepi," so dodali.

Pomembno dolgoročno izboljšanje pogojev za zaprte osebe in za zaposlene si na upravi obetajo od novega ljubljanskega zapora v Dobrunjah. Z njim bodo pridobili dodatne kapacitete za delovanje zapora ter zagotovili prostore, ki jih na trenutni lokaciji ni, so pa nujni za izvrševanje kazni zapora, pripora in nadomestnega zapora po zakonu, ki ureja prekrške, so izpostavili.

Novi zapor po navedbah uprave ne bo reševal zgolj preobremenjene lokacije ljubljanskega zapora, temveč bo deloma lahko razbremenil tudi prostorsko stisko drugih prezasedenih moških zaporov v Sloveniji. Od novogradnje si obetajo tudi, da bo prinesla izboljšanje delovnih pogojev za zaposlene, bivalnih razmer za zaprte, zagotovila možnosti kakovostnejšega dela z zaprtimi osebami in s tem izboljšala varnost celotne družbe.

Spomnili so, da je težave s prezasedenostjo v zaporih in kadrovskim pomanjkanjem naslovila tudi novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je vstopila v veljavo septembra lani. V skladu s sprejetim odlokom vlade so bile določene zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih in sprejeti v zakonu predvideni začasni ukrepi, trenutno pa je še vedno v veljavi ukrep, na podlagi katerega lahko delo pravosodnih policistov opravljajo tudi nekdanji pravosodni policisti, so dodali.