STA novice / EU iz zamrznjenih ruskih sredstev namenja Ukrajini 1,6 milijarde evrov

Dobiček izhaja iz sredstev, zadržanih pri centralnih klirinško depotnih družbah in zamrznjenih v okviru sankcij, ki jih je EU uvedla v odzivu na vojaško agresijo Rusije na Ukrajino. Čeprav so osnovna sredstva še vedno blokirana, se lahko obresti od njih uporabljajo za podporo Ukrajini, so danes pojasnili v Bruslju.

Tretji obrok zajema prihodke od obresti, zbrane v prvi polovici leta 2025.

V skladu z dogovorom članic EU se 90 odstotkov teh sredstev namenja za vojaško podporo Ukrajini, preostanek pa za civilne namene, kot so obnova energetskih omrežij in podpora gospodarskemu okrevanju.

Od prvega obroka julija 2024 in drugega obroka aprila 2025 je bilo 90 odstotkov sredstev namenjenih Ukrajini prek evropskega mirovnega instrumenta (EPF), iz katerega unija sofinancira dobave orožja in druge vojaške opreme Ukrajini. Desetina pa je bila namenjena za obnovo in humanitarno pomoč.

Pri tretjem obroku bo 95 odstotkov sredstev namenjenih Ukrajini prek novega mehanizma za sodelovanje pri posojilih Ukrajini (ULCM), preostalih pet odstotkov pa prek EPF.

Mehanizem ULCM Ukrajini zagotavlja nepovratno pomoč za odplačilo makrofinančne pomoči EU in posojil dvostranskih posojilodajalcev. Skupna podpora v okviru tega mehanizma znaša 45 milijard evrov. Mehanizem EPF pa Ukrajini pomaga pri reševanju nujnih vojaških in obrambnih potreb.

Skupaj gre torej doslej za 5,2 milijarde evrov pomoči EU Ukrajini na podlagi t. i. nepričakovanega dobička, ustvarjenega z obrestmi na denarna sredstva ruske centralne banke. Od tega približno 4,7 milijarde evrov predstavlja vojaška pomoč, 520 milijonov evrov pa civilna pomoč.