STA novice / Po predlogu novele učna pomoč mogoča brez odločbe o usmeritvi

Predlog novele v zakon prinaša določbe o kontinuumu podpore in pomoči otrokom s posebnimi potrebami, s katerim se otroku, pri katerem šola zazna učne težave ali potrebo po dodatni podpori, dodeljuje pravica do stopenjske pomoči. "Po novem v kontinuum pomoči sodi tudi učna pomoč brez postopka usmerjanja, kar omogoča takojšen odziv šole na potrebe otrok," so za STA pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Kot izhaja iz predloga novele, bi učitelji šole učno pomoč izvajali v okviru razširjenega programa osnovne šole (OŠ) ter v programih nižjega poklicnega izobraževanja. Kontinuum pomoči bi obsegal tudi prilagoditve fizičnega in socialnega učnega okolja, pristopov pri poučevanju, učnih pripomočkov, gradiv, opreme, domačih nalog ter načinov ocenjevanja znanja.

Po sedaj veljavnem zakonu se namreč dodatna strokovna pomoč lahko izvaja kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj, kot svetovalna storitev ali kot učna pomoč. Predlog novele zakona pa dodatno strokovno pomoč oži na pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj.

Skupno število ur dodatne strokovne pomoči po sedaj veljavnem zakonu ne sme presegati pet ur tedensko, pri čemer mora biti vsaj ena ura svetovalnih storitev, ob tem pa se lahko slepim in slabovidnim otrokom ali otrokom z več motnjami določijo tri ure več, praviloma v prvem izobraževalnem obdobju.

Po predlogu novele pa skupno število ur dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole ne sme presegati štirih ur tedensko, v drugem obdobju treh ur tedensko in dveh ur tedensko v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, v posebnem programu vzgoje in izobraževanja ter v srednješolskih izobraževalnih programih. "Ko otrok razvije in usvoji kompenzacijske tehnike, se obseg pomoči postopno zmanjšuje," so ob tem navedli na ministrstvu.

Medtem ko veljavni zakon določa, da se dodatna strokovna pomoč praviloma izvaja tedensko, če je to strokovno utemeljeno, pa lahko tudi v strnjeni obliki in občasno, predlog novele predvideva, da bi se dodatna strokovna pomoč izvajala v oddelku v obliki sodelovalnega poučevanja ali izven oddelka, pri čemer bi morala biti v oddelku izvedena vsaj četrtina ur dodatne strokovne pomoči. Te ure pa bi se lahko izvajale tudi neenakomerno ali strnjeno v okviru letnega obsega ur.

V predlogu novele se med opredeljene skupine otrok s posebnimi potrebami dodaja novo kategorijo, in sicer otroke z gluhoslepoto.

Po pojasnilih ministrstva predlog novele tudi "opredeljuje pomoč spremljevalcev tudi pri organiziranem šolskem prevozu in pomoč v prilagojenih izobraževalnih programih", ureja pa tudi sistem prilagajanja in pretvarjanja učbenikov ter drugih učnih gradiv za učence s posebnimi potrebami.

Kot je navedeno v obrazložitvi predloga, bo lahko Zavod RS za šolstvo po novem pri pripravi učbenikov za prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, ki jih na trgu ni, sodeloval tudi z založbami na trgu, pri čemer se lahko sodelovanje financira iz javnih sredstev brez obveznosti izvedbe postopka javnega naročanja. Po njihovih navedbah so postopki javnega naročanja "pogosto dolgotrajni in formalistični, pri razvoju specializiranih gradiv pa je lahko ključna hitra prilagoditev in sodelovanje z usposobljenim ponudnikom, ki že razpolaga z ustreznimi znanji ali celo avtorskim gradivom".

Predlog nekoliko spreminja sestavo komisij za usmerjanje prve in druge stopnje. Sedaj veljavno določbo, da mora komisija za usmerjanje pred odločitvijo pridobiti pisno ali ustno mnenje otrokovega vzgojitelja ali učitelja, pa bi po predlogu novele nadomestila določba, da lahko komisija za usmerjanje pred sprejemom odločitve na svojo sejo povabi predstavnika šole ali zavoda, da predstavi izvajanje kontinuuma pomoči za otroka, ter da komisija pridobi tudi pisno mnenje otrokovega učitelja. Obenem bi bilo z novelo omogočeno oddajanje elektronskih zahtev za začetek postopka usmerjanja.

Predlog novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v javno razpravo posredovalo v petek, vlaganje predlogov in komentarjev je mogoče do 25. avgusta.