STA novice / Umar: Gospodarska gibanja v prvem polletju nakazujejo nižjo jesensko napoved BDP

Po padcu v začetku leta, ki je bil po popravljenih izračunih 0,6-odstoten, se je obseg slovenskega BDP v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni povečal za 0,7 odstotka. V prvem polletju se je medtem okrepil za 0,1 odstotka, je objavil državni statistični urad. Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, pa je bila rast v drugem četrtletju na letni ravni 0,8-odstotna in na četrtletni 0,7-odstotna.

Kot so ob tem sporočili iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je skupni izvoz tekoče upadel, predvsem zaradi krčenja izvoza blaga, manjši je bil tudi medletno. Medletni padec dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti se je še nekoliko poglobil.

Investicije so bile po občutnem padcu v prvem četrtletju približno na ravni lanskega drugega četrtletja. Po znatnem upadu v prvem četrtletju so se okrepile skupne gradbene investicije, gradnja inženirskih objektov pa je bila še vedno precej manjša kot v enakem obdobju lani.

Rast zasebne porabe se je v drugem četrtletju okrepila in dosegla 3,6 odstotka. "Ob nadaljnji razmeroma visoki realni rasti plač in visoki ravni zaposlenosti je za razliko od prvega četrtletja rast trošenja gospodinjstev v večji meri sledila rasti razpoložljivega dohodka. Gospodinjstva so medletno precej več trošila za živila, neživila ter turistične storitve doma in v tujini, po upadu v prvem četrtletju je bila večja tudi prodaja novih avtomobilov fizičnim osebam," je podatke komentirala vršilka dolžnosti direktorja Umarja Maja Bednaš.

Na višjo rast zasebne porabe v drugem četrtletju je po navedbah urada verjetno vplivala tudi drugačna razporeditev velikonočnih praznikov in povezanih nakupov. Lani so bili namreč opravljeni marca, letos pa aprila.

Državna poraba je bila v drugem četrtletju za pol odstotka manjša kot pred letom dni. Na nekoliko manjši obseg v medletni primerjavi je vplivala predvsem lanska visoka osnova, to je visoka raven izdatkov tekočega vzdrževanja objektov, povezanih s popoplavno obnovo. Na umiritev državne porabe bo v celotnem letošnjem letu vplivalo tudi lansko preoblikovanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, zaradi česar je bila rast državne porabe lani zelo visoka, so napovedali.

Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji se je julija malenkost izboljšal, medletni upad je bil po junijskem znatnem poslabšanju tokrat nekoliko manjši. Kazalniki zaupanja v evrskem območju nakazujejo možnost nadaljnje šibke rasti v tretjem četrtletju.

Kot je še poudarila Bednaš, je Umar letošnjo spomladansko napoved gospodarskih gibanj pripravil februarja v razmerah velike negotovosti. Pozneje objavljene napovedi BDP domačih in mednarodnih institucij za leto 2025, ki se za Slovenijo gibljejo med 1,3 odstotka in dvema odstotkoma, so v predpostavkah mednarodnega okolja lahko v večji meri upoštevale ocenjene posledice carinskih ukrepov ZDA, prav tako so nekatere upoštevale podatek o padcu slovenskega BDP v prvem četrtletju, ki je bil večji od pričakovanj.

Jesensko napoved BDP bo Umar pripravil v prvi polovici septembra po objavi prve letne ocene rasti BDP v letu 2024 konec avgusta, ki jo pripravlja statistični urad.