STA novice / Za pripombe na predlagani zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije še nekaj dni

Osnutek predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju savinsko-šaleške premogovne regije je zbranim predstavil državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov. Razprava, ki je sledila, je po njegovih besedah pokazala, da zakon predstavlja dobro osnovo za razvojni preboj regije, a so še potrebni določeni popravki.

Na ministrstvu se bodo do vseh predlogov in pripomb, ki jih bodo prejeli do 25. avgusta, opredelili, z nato oblikovano vsebino predloga zakona bodo seznanili Ekonomsko-socialni svet, sledili bodo postopki v vladi. Đurov računa, da bo zakon v DZ sprejet do konca letošnjega leta.

Da predlagana vsebina zakona predstavlja dober temelj, a je treba zakon še ustrezno nadgraditi, je ocenil tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Postopke priprave vsebine zakona v zadnjih mesecih je pohvalil in jih opisal kot zelo intenzivne.

Predlagani zakon med drugim opredeljuje štiri strateške projekte trajnostnega razvoja, to so prenova sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, preureditev obstoječe energetske lokacije na obnovljive vire energije, zagotovitev neprofitnih stanovanj v regiji ter strateški projekt Dolina start-up in scale-up podjetij.

Vzporedno s pripravo zakona v regiji pod okriljem Centra za pravični prehod SAŠA, ki deluje pri Razvojni agenciji SAŠA, že pripravljajo program razvojnega prestrukturiranja s predlogom nabora ukrepov. Kot se je izkazalo danes, je predlogov ukrepov zelo veliko, v nadaljevanju se bo, kot predvideva vodja centra Katarina Ostruh, izluščilo samo nekatere ukrepe. Zakon sicer v trenutni različici predvideva, da se program sprejme v devetih mesecih od sprejema zakona.

Predvideni so viri za izvajanje programa, pri čemer je Đurov poudaril, da so sredstva načrtovana, a to še ne pomeni, da so zagotovljena. "V veliki meri je odvisno od regije, kako uspešno bo črpala ta sredstva," je dodal.

Za pripravo in izvajanje programa razvojnega prestrukturiranja in projekta Dolina start-up in scale-up podjetij je predvidenih 200 milijonov evrov, 23,4 milijona evrov je predvidenih za prenovo sistema daljinskega ogrevanja, 45 milijonov evrov za sofinanciranje preureditve energetske lokacije na obnovljive vire energije.

Nadaljnjih 80 milijonov evrov je predvidenih za zagotavljanje stanovanj, 3,7 milijona evrov za vzpostavitev in delovanje Centra za kulturni in kreativni sektor, skupno 13,5 milijona evrov za Muzej premogovništva in 13 milijonov evrov za nakup pomembnih strateško-razvojnih nepremičnin, je razvidno iz predstavitve, ki jo je podal državni sekretar Đurov. Sredstva bodo predvidna na proračunskih postavkah resornih ministrstev med letoma 2026 in 2035.

Več govornikov, med drugim župan Občine Šoštanj Boris Goličnik, je menilo, da je predvidenih 200 milijonov evrov za izvedbo programa premalo. Med podanimi pripombami gospodarstva pa je med drugim generalni direktor invalidskega podjetja HTZ Velenje Damjan Kanduti spomnil, da ima HTZ prek 700 zaposlenih, od tega je več kot polovica invalidov.

Zaveda se, da bo treba poiskati nove vsebine, a opozarja, da bo zanje naloga še toliko bolj zahtevna, ker gre za občutljivo situacijo. "Tu ne moremo predvideti delovnih mest z visoko dodano vrednostjo ali visoko tehnoloških delovnih mest. Zato bo treba to reševati s posebnimi viri," je menil.

"Zakon je nova etapa v pravičnem prehodu, ki prinaša nov splet spodbud, od regije je odvisno, na kakšen način jih bomo lahko izvedli," pa je med drugim dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež.