STA novice / Novinarske organizacije ob statusnih spremembah Dela lastnike pozivajo k odgovornosti

Vodstvo Dela je sredi julija sindikat in svet delavcev obvestilo o predvidenih statusnih spremembah. V načrtu je izčlenitev celotne medijske dejavnosti in prenos vseh zaposlenih na novo podjetje Delo mediji, na družbi Delo pa bodo ostale nepremičnine in nekatere naložbe. Družba Delo mediji bi prostore najemala od sedanje družbe Delo. Pozneje bi del lastništva nove družbe po načrtih lahko ponudili tudi zaposlenim.

V Sindikatu novinarjev Dela, Sindikatu novinarjev Slovenije in Društvu novinarjev Slovenije so danes v skupni izjavi poudarili, da je bistvo izčlenitve medijske dejavnosti brez nepremičnin v povečanju vrednosti družbe Delo, ki bi tako imela manjše stroške poslovanja in višje prihodke.

Družba Delo mediji pa bi bila bolj izpostavljena tveganjem, česar se lastniki po navedbah novinarskih organizacij očitno zavedajo, zato bi zaposlenim "velikodušno" ponudili v odkup podjetje Delo mediji, pa še to le manjšinski del. Zaposleni kot lastniki tako ne bi odločali o tem, kdo bo direktor in kdo odgovorni urednik.

Da lastniki zasledujejo le dobiček, in ne ohranjanje medijske dejavnosti, izhaja prav iz dejstva, da zaposlenim niso ponudili v odkup celovitega podjetja, v lasti katerega so tudi nepremičnine, so prepričani v sindikatih in društvu.

"Tako se zdaj pred očmi javnosti, povsem zakonito, dogaja plenjenje včasih največjega nacionalnega časopisa v Sloveniji. Lastniki ga bodo oskubili do kosti, mu vzeli še tisto, kar je vredno za novinarje in zaposlene, to je prostore oz. nepremičnine, v katerih se dela, in ga na milost in nemilost prepustili usodi, s skromnim kapitalom," so navedli. Spomnili so, da so sedanji lastnik Delo povsem izčrpali, odpuščali zaposlene, krčili dopisniške mreže doma in v tujini, kot tudi novinarske vsebine, ki ponujajo različne poglede na družbeno dogajanje.

Po njihovem prepričanju je zaskrbljujoče, da predlog zakona o medijih, ki še vedno čaka na potrditev DZ, ne odgovarja na probleme nestrateškega lastništva tiskanih medijev v zasebni lasti in njihovih novinarjev, ki opravljajo službo v javnem interesu.

"Lastnik medija je lahko vsak, ki se mu zahoče in ima denar, ni nobenih varovalk, in če bi jih že kdo hotel vpeljati, se lastniki sklicujejo na svobodno gospodarsko pobudo. V takšnih razmerah kakovost novinarstva upada, država, ki je skrbnica javnega - in novinarstvo je javna služba -, pa to dopušča in ne ukrene ničesar," so kritični.

V novinarskih organizacijah medijske lastnike pozivajo k odgovornosti do zaposlenih in javnosti. Zagotavljajo, da bodo novinarjem in drugim medijskim delavcem na Delu še naprej nudili vso podporo, skrbno bodo proučili morebitni predlog o delavskem solastništvu. "Od države, ki se doslej ni izkazala, pa bomo še naprej zahtevali, da ustvari pogoje za delujoče novinarstvo," so še dodali.

Medtem ko so načrtovane statusne spremembe Dela v torek za STA že pokomentirali v Sindikatu novinarjev Dela in opozorili na potencialne negativne posledice izločitve za poslovanje in posledično tudi za raven zaposlenosti, je vodstvo Dela za zdaj redkobesedno. "V družbi Delo pripravljamo te spremembe, o tem smo v dosedanjih postopkih obvestili vse udeležence postopkov. Ko bo do sprememb prišlo, bomo o tem obvestili tudi javnost preko naših medijev," je za STA v torek komentirala direktorica Dela Nataša Luša.