STA novice / Nacionalni svet s priporočili za sistemske ukrepe za dvig bralne pismenosti

V poročilu, s katerim se je v četrtek seznanila vlada, so med sistemskimi priporočili tudi predlogi, kot je zagotovitev namenskih sredstev za nakup knjižničnega gradiva v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter aktivno vključevanje dela šolskih knjižnic v vzgojno-izobraževalni proces.

Zapisali so, da pričakujejo, da bo področje bralne pismenosti in bralne kulture skozi kurikularno prenovo prepoznano kot pomembno tako pri razvijanju prečnih zmožnosti v kurikulu za vrtce kot tudi skozi skupne cilje v učnih načrtih programov osnovne šole in gimnazije ter katalogov znanj za poklicno in strokovno izobraževanje.

Ker vse mednarodne raziskave s področja bralne pismenosti kažejo na dolgoročne posledice slabše družinske bralne pismenosti na poznejšo slabo bralno pismenost otrok in mladostnikov, je nacionalni svet poudaril tudi pomen družinske pismenosti, predvsem z aktivnim vključevanjem staršev. Slovenski 15-letniki so v zadnji mednarodni raziskavi PISA 2022 pri bralni pismenosti v primerjavi z letom 2018, ko so dosegli 495 točk, zdrsnili pod povprečje Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). V raziskavi PISA 2022 so dosegli 469 točk, kar je najnižji dosežek od začetka sodelovanja, povprečje OECD pa je 476.

Priporoča tudi, da se država še naprej vključuje v mednarodne raziskave s področja bralne pismenosti, pri tem pa sledi izsledkom teh raziskav in v povezavi z nacionalnimi sekundarnimi študijami podpira dvig bralne pismenosti in bralne kulture različnih ciljnih skupin. Poudarili so, da je pomembno tudi stalno ozaveščanje družbe o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture na različnih nivojih.

Nacionalni svet strokovni javnosti in ministrstvom priporoča, da se s temi priporočili seznanijo ter prispevajo h krepitvi bralne pismenosti in bralne kulture. Prav tako priporoča vsem resorjem, da v okviru svojega delovanja podpirajo razvoj in krepitev bralne pismenosti in bralne kulture, so dodali v poročilu.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so v sporočilu po seji vlade povzeli, da nacionalni svet ves čas svojega delovanja spremlja in se seznanja z razvojem bralne pismenosti in bralne kulture ter usklajuje ukrepe znotraj resorjev, ki aktivno prispevajo k uresničevanju strateških ciljev, opredeljenih v nacionalni strategiji za obdobje do leta 2030. Iz poročila sicer izhaja, da se je lani svet sestal na treh sejah, ki pa so potekale hibridno.