STA novice / V OZS znova kritični do neodzivanja pristojnih na problematiko naraščajočih bolniških odsotnosti

Kot so sporočili iz OZS, so o problematiki naraščajočih bolniških odsotnosti, zaradi katerih je bilo v državi lani izgubljenih več kot 19 milijonov koledarskih dni, na današnji seji znova razpravljali člani upravnega odbora. Ti zahtevajo, da se obdobje, v katerem je bolniško nadomestilo breme delodajalca, skrajša s 30 na 20 dni, kot je bilo to urejeno v času prejšnje vlade.

"Ministrica za zdravje se kljub resnosti tematike absentizma znova ni odzvala našemu povabilu na sejo, kar nas izjemno žalosti. Ta vlada je sprejela odločitev, da breme bolniškega nadomestila z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZSSS) preide šele po 30 dneh, kar pa je po naši oceni pripomoglo k temu, da se je absentizem še povečal," je uvodoma dejal predsednik OZS Blaž Cvar.

Na OZS ob tem opozarjajo, da je lani bolniška odsotnost povprečno trajala 20 dni. "Absentizem se vsako leto povečuje, kar se dogaja že od epidemije covida-19 dalje. V praksi se dogaja, da posameznik pokliče zdravnika in kar prek telefona dobi bolniško, lahko celo za nazaj," so izpostavili.

Po Cvarovih besedah ne gre za omejevanje pravic, ampak za odgovorno upravljanje sistema, ki mora "razlikovati med upravičenimi in zlorabljenimi odsotnostmi".

Člani upravnega odbora so obravnavali tudi problematiko regresnih zahtevkov zaradi nesreč pri delu, ki po opozorilih OZS znašajo več 100.000 evrov. Ob tem so navedli primer podjetja iz Pomurja, kjer je delavec padel s strehe, ker ni bil privezan z varnostnim pasom, četudi je delodajalec, kot so zapisali, delavcu priskrbel vso zaščitno opremo in delavca tudi usposobil glede uporabe zaščitnih sredstev pri delu na višini.

"Sodišče je ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca, ki mora zdaj plačati regresni zahtevek v višini 100.000 evrov. To se lahko zgodi tudi malemu delodajalcu, kar lahko privede do stečaja podjetja, saj so zneski za regresne zahtevke enormni," so opozorili. Člani upravnega odbora zato menijo, da bi morali regresne zahtevke kriti iz sredstev, ki jih delodajalci plačujejo v zdravstveno blagajno.

V OZS prav tako ostro nasprotujejo predlogu zakonske ureditve, ki bi delodajalcem preprečila možnost preventivnega preverjanja prisotnosti psihoaktivne snovi THC v krvi zaposlenih. "Zgrožen sem, da bo z novim predlogom zakona dovoljeno hoditi v službo pod vplivom substanc. Jemanje nedovoljenih substanc povzroča različne motnje, stopnja nasilja se bo povečala, skrb za otroke popusti ... Da bi delavci hodili pod vplivom narkotikov na delovno mesto, je treba zatreti že v kali," je dejal predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Tudi predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek je prepričan, da je nedopustno, da bi dovolili uživanje nedovoljenih substanc. Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec Bogdan Oblak pa meni, da ni pošteno, da delodajalec ne sme nadzirati, ali je delojemalec pod vplivom drog. "Policist denimo lahko kaznuje voznika, če je ta pod vplivom drog, medtem ko delodajalec, ki je objektivno odgovoren, te pravice oz. dolžnosti nima. To je absurd," je poudaril.

Vodstvo OZS bo sklepe upravnega odbora naslovilo tudi na ministrstvo za zdravje, od ministrice pa pričakuje, da se bo odzvala povabilu na sestanek in se o pomembnih zdravstvenih temah pogovorila tudi z delodajalci.