STA novice / Septembra začetek zbiranja podpisov pod dve referendumski pobudi in dva zakonska predloga (seznam)

REFERENDUMSKE POBUDE

Na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi sta trenutno v DZ dve pobudi. Za vložitev zahteve morajo zdaj pobudniki v 35-dneh zbrati 40.000 podpisov volivcev. Zbiranje podpisov volivcev pod obe referendumski zahtevi bo skladno z rokom, ki ga je na podlagi zakonodaje določila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, steklo 1. septembra in se končalo 5. oktobra.

Pobuda za referendum o urejanju trgu dela

Referendumsko pobudo o noveli zakona o urejanju trga dela je podal Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Čezmejne delavce je razburila določba v junija sprejeti noveli zakona, ki črta določilo o višjem denarnem nadomestilu zanje.

Na ministrstvu vztrajajo, da je to postalo nepotrebno, potem ko so poskrbeli za zvišanje denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Najnižje in najvišje nadomestilo sta namreč že od leta 2013 fiksirana pri 530,19 oz. 892,50 evra bruto, zaradi česar se bo najnižje skladno z novelo s 1. januarjem 2026 zvišalo na najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišje pa se bo začelo pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in nato postopoma padalo do 80 odstotkov, kolikor bo znašalo po 12 mesecih brezposelnosti.

Po besedah predsednika sindikata Maria Fekonje je sicer minister za delo Luka Mesec poleti napovedal, da bodo skušali pripraviti spremembe določb zakona, ki se dotikajo nadomestil za čezmejne delavce. Na ministrstvu so potrdili, da so "na zvezi" s sindikatom. Optimistični so, da do referenduma ne bo prišlo.

Pobuda za referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Zahtevo za začetek postopkov za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pa je podala skupina nasprotnikov zakona pod vodstvom Aleša Primca, ki si je nadela ime koalicija proti zastrupitvi bolnikov. Zakon bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Pobudniki referenduma vidijo zakon kot krivičen in nehuman, očitajo mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo.

ZAKONSKE POBUDE

V DZ pa sta na podlagi ljudske iniciative še dve pobudi volivcem za vložitev zakonskega predloga. Skladno z zakonom lahko pobudo volivcem za vložitev predloga zakona vloži vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje volivcev. Rok za zbiranje 5000 podpisov volivcev za podporo predlogu je šestdeset dni. Zbiranje podpisov za podani pobudi se bo prav tako začelo 1. septembra, izteklo pa se bo 30. oktobra.

Predlog zakona o popravi krivic upokojenim med letoma 2013 in 2022

Zunajparlamentarna stranka Glas upokojencev pod vodstvom Pavla Ruparja je podala pobudo za vložitev predloga "zakona o popravi krivic pri odmeri pokojnin moškim in ženskim upokojencem, ki so se upokojili v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2022". Predlagajo, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) vsem, ki so se v navedenem obdobju upokojili in so bile zanje pokojnine določene po nižji odmerni osnovi od 63,5 odstotka, ponovno izračuna višino pokojnin po enakih odmernih odstotkih, ki veljajo od 1. 1. 2023, ter jim retroaktivno prizna razliko. Prav tako predlog predvideva, da bi se upokojenim v navedenem obdobju pod enakimi pogoji in postopki, kot veljajo od začetka leta 2023, omogočil dokup delovne dobe iz naslova izobrazbe, če to zanje pomeni višjo pokojninsko osnovo.

Predlog novele zakona o RTVS

Zunajparlamentarna stranka Resni.ca pa predlaga vložitev predloga novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katero bi med drugim ukinili rtv-prispevek in prešli na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Zavzemajo se tudi za pripravo programa racionalizacije poslovanja, ki bi omogočil financiranje zavoda v dosedanjih finančnih okvirjih.