STA novice / V Novem mestu se pripravljajo na vključitev v javno univerzo

Želja, da bi Novo mesto in z njim širša jugovzhodna Slovenija dobila javno univerzo, obstaja že dlje časa, prvi konkretnejši koraki v tej smeri pa so bili narejeni avgusta 2021, ko je prejšnja vlada sprejela namero o ustanovitvi javne univerze v Novem mestu ter ustanovitvi delovne skupine za pripravo vloge za njeno akreditacijo. Tudi nova vlada je ugotovila, da so pogoji za ustanovitev javne univerze v Novem mestu izpolnjeni, čemur je junija letos sledil podpis pisma o nameri za njeno ustanovitev. Podpisali so ga minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, novomeški župan Gregor Macedoni, dekani osmih zasebnih in javnih novomeških visokošolskih zavodov, dekan novomeške zasebne univerze Marjan Blažič in direktor Rudolfovega - Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto Janez Povh, ki se bo v univerzo vključilo kot pridruženi član.

Kot pravijo na ministrstvu za visoko šolstvo, bo javna univerza v Novem mestu predvidoma ustanovljena konec letošnjega leta. Čas ustanovitve je sicer določen okvirno, saj je odvisen tudi od nekaterih drugih postopkov, predvsem postopka Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Za pripravo odloka o ustanovitvi univerze, ki ga sprejme vlade in nato pošlje v dokončno potrditev v državni zbor, je namreč potrebna akreditacijska odločba Nakvisa, s katero ta preveri in potrdi, da bodoča univerza izpolnjuje vse zakonske pogoje ter da so študijski programi njenih fakultet skladni z merili kakovosti.

Sklep, da se pristopi k ustanovitvi nove javne univerze s sedežem v Novem mestu, je vlada sprejela prejšnji teden, hkrati je pooblastila ministrstvo za visoko šolstvo, da izvede vse potrebne postopke, povezane z izdajo akreditacije. Pri tem bi lahko postopek na Nakvisu pospešilo dejstvo, da so visokošolski programi vseh sedmih fakultet in ene visoke šole (Visoke šole za upravljanje podeželja Grm), ki naj bi se združili v javno univerzo, že akreditirani.

Na novomeških visokošolskih zavodih se na ustanovitev univerze že pripravljajo. Kot pravi dekan fakultete za informacijske študije Matej Makarovič, ima osrednjo vlogo pri ustanavljanju univerze sicer pristojno ministrstvo, kot bodoča članica pa mu pri tem predvsem nudijo vso potrebno vsebinsko in tehnično pomoč pri pripravi dokumentacije, ki je potrebna za akreditacijo bodoče univerze.

Po oceni Makaroviča bo javna univerza novomeškim visokošolskim programom prinesla pomembno partnerstvo, predvsem, pa medsebojno dopolnjevanje in sinergijo. Pri tem so tudi sami pripravljeni dejavno sodelovati. "Trenutno je naša fakulteta med visokošolskimi zavodi v Novem mestu vodilna na znanstveno-raziskovalnem področju, z več kot desetkrat tolikšnimi sredstvi za raziskovalne in razvojne programe in projekte kot vse ostale prihodnje članice skupaj. Z veseljem bomo te svoje izkušnje delili z vsemi drugimi članicami in pomagali, da bo celotna univerza ne le izobraževalno, ampak tudi raziskovalno resnično močna. Prav tako pa se bomo tudi sami z veseljem učili iz dragocenih izkušenj vseh ostalih članic univerze," je dejal. Njihova fakulteta je sicer javna fakulteta, trenutno pa ima nekaj manj kot 520 študentov.

Za same študente se sicer z ustanovitvijo javne univerze po besedah Makaroviča ne spreminja nič bistvenega. "Se bo pa zagotovo dodatno povečal ugled njihovih diplom, saj imajo, kot vemo, diplome javnih univerz praviloma v Sloveniji, pa tudi širše, še toliko večjo težo," pravi.

Marjan Blažič, dekan že obstoječe zasebne Univerze v Novem mestu, ki ima 1200 študentov ter združuje štiri zasebne fakultete (za ekonomiko in informatiko, za poslovne in upravne vede, za zdravstvene vede in za strojništvo), ocenjuje, da so na ustanovitev javne univerze vsebinsko in organizacijsko dobro pripravljeni. Njihove trenutne aktivnosti so usmerjene predvsem v pripravo akreditacijske vloge in vse potrebne pripadajoče dokumentacije.

Z vključitvijo v javno univerzo pričakuje pomembne izboljšave, zlasti na področju financiranja in kadrovske stabilnosti, kar jim omogočilo bolj zanesljivo izvajanje študijskih programov, predvsem na 2. in 3. stopnji, ki trenutno niso financirani iz koncesijskih sredstev. Kot namreč pravi, trenutno šolnine ne pokrijejo vseh stroškov izvedbe, "zato pomeni vključitev v javno univerzo ključen korak k dolgoročni vzdržnosti in razvoju kakovostnega univerzitetnega izobraževanja na tem območju".

Pričakuje, da bodo z vključitvijo v javno univerzo dobili tudi boljše možnosti za mednarodno povezovanje, večji prihod tujih študentov ter da se bodo njene članice bolj povezala z namenom doseganja sinergij ter optimalne rabe kadrovskih in prostorskih virov.