STA novice / Predlog zakona za zaščito pred SLAPP tožbami vnovič v javni razpravi

Predlog zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja oz. SLAPP tožbe ureja zaščitne ukrepe za varstvo fizičnih in pravnih oseb v sodnih postopkih zaradi njihovega javnega udejstvovanja in njihovo varstvo pred zlorabljenimi sodnimi postopki.

Pri strateških tožbah gre namreč za primere, ko sodni postopki niso začeti zaradi dostopa do sodnega varstva, temveč zato, da se utiša oziroma prepreči javna razprava, preiskovanje kršitev prava EU in nacionalnega prava, ter poročanje o teh kršitvah, običajno z nadlegovanjem in ustrahovanjem.

Prvo verzijo predloga zakona je ministrstvo za pravosodje v javno razpravo poslalo 11. decembra lani, pripombe pa je bilo mogoče podati do konca januarja. Ministrstvo je na podlagi prejetih pripomb in predlogov ter strokovnega usklajevanja dopolnilo predlog zakona in ga danes vnovič poslalo v javno razpravo, so sporočili.

Dopolnjen predlog zakona med drugim med upravičence ob novinarjih uvršča še publiciste, medijske organizacije, žvižgače in zagovornike človekovih pravic, pa tudi organizacije civilne družbe, nevladne organizacije, sindikate, umetnike, raziskovalce in akademike.

Nekaj novosti dopolnjen predlog prinaša tudi na področju zaščitnih ukrepov. Ob varščini, podpori in pomoči upravičencu, povrnitvi polnih stroškov, denarni kazni in zgodnji zavrnitvi dodaja še hitro obravnavo in denarno odškodnino za povrnitev škode, nastale zaradi zlorabljenega sodnega postopka. O zaščitnih ukrepih bi po predlogu zakona odločilo sodišče na predlog tožene stranke. Zaščitni ukrep denarne kazni pa bi lahko izreklo tudi po uradni dolžnosti.

Pravnomočno odločbo bi sodišče posredovalo tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu, določa dopolnjen predlog zakona.

Ta nekaj novosti prinaša tudi glede enotne kontaktne točke, ki bi jo ministrstvo za pravosodje po predlogu v šestih mesecih po uveljaviti zakona vzpostavilo z namenom dostopa do informacij o razpoložljivih postopkovnih jamstvih in pravnih sredstvih ter podpornih ukrepih.

Enotna kontaktna točka bi na spletni strani v anonimizirani obliki objavila odločbe, v katerih bi sodišče odločilo o končnih zaščitnih ukrepih in ugotovilo, da je bil sodni postopek zoper upravičenca zlorabljen za onemogočanje njegovega javnega udejstvovanja. Ministrstvo pa bi zbiralo in posredovalo podatke o zaščitnih ukrepih Evropski komisiji.

Predlog zakona po novem predvideva tudi višjo denarno kazen v primeru očitno zlorabljenega sodnega postopka za onemogočanje javnega udejstvovanja. Sodišče bi lahko tožeči stranki izreklo denarno kazen v višini ne manj kot 3000 evrov in ne več kot 10.000 evrov.

Z zakonom se bodo sicer v slovenski pravni red prenesle zahteve evropske direktive, katere namen je odpraviti ovire za nemoten potek civilnih postopkov, obenem pa zagotoviti zaščito fizičnim in pravnim osebam, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti pri zadevah v javnem interesu. Rok za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo je 7. maj 2026.

Četudi je direktiva namenjena le zaščiti v čezmejnih civilnopravnih postopkih, pa se je ministrstvo, podobno kot druge članice EU, odločilo, da uporabo predlaganega zakona razširi na vse, torej tudi nacionalne primere SLAPP tožb.