STA novice / Po počitnicah poslanci v sredo na prvem plenarnem zasedanju

Tretje obravnave predloga novega zakona o medijih se bodo poslanci lotili po večmesečnem zamiku. Zakonski predlog sicer med drugim prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo. Cilj predloga zakona je tudi pregled nad medijskim lastništvom in preprečevanje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo.

Predlog prav tako določa označevanje vsebin, ki jih je naredila umetna inteligenca, prepoveduje pa tudi spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k terorističnim kaznivim dejanjem.

Na zahtevo SDS pa bodo poslanci v sredo opravil tudi splošno razpravo o treh zakonskih predlogih.

Predlog zakona o kmetijstvu po navedbah ministrstva za kmetijstvo vzpostavljajo pravne podlage za spremljanje področja blaženja in prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam.

Zakonski predlog sicer ohranja trenutno veljavno ureditev definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva, bolj natančno določa enote kmetijskega gospodarstva. Ureja se tudi pravica do opravljanja kmetijskih opravil in vzpostavlja nova mreža za podatke o trajnosti kmetijskih gospodarstev. Prav tako se na novo sistemsko ureja področje znanja in inovacij v kmetijstvu.

Še en zakonski predlog s področja kmetijstva, predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih pa po zagotovilih ministrstva uvaja boljšo strokovno podlago za zaščito trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki so ključna za ohranjanje in krepitev prehranske varnosti, saj omogočajo trajnostno pridelavo hrane in zmanjšujejo odvisnost od uvoza.

Zakonske spremembe bodo poleg tega predvidoma zmanjšale administrativna bremena ter skrajšale postopke načrtovanja in določanja območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Obenem bo lahko ministrstvo del finančnih sredstev preusmerilo v druge ukrepe kmetijske zemljiške politike. Predlog novele predvideva tudi višje odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, s čimer naj bi najboljša kmetijska zemljišča zaščitili pred pozidavo.

Predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev pa uvaja 25-odstotno davčno stopnjo, ki se bo začela obračunavati leta 2026. Na podlagi zakona bi se obdavčili dobički fizičnih oseb, rezidentov Slovenije. Kot davčna osnova se bo upošteval dobiček iz odsvojitve kriptosredstev, dosežen v davčnem letu. Zavezanci bodo vodili evidenco o pridobitvi in odsvojitvi kriptosredstev ter sami izračunali davek v davčnem obračunu, ki ga bodo morali pripraviti vsako leto do 31. maja.

O sklicu izredne seje DZ se je danes dogovoril kolegij predsednice DZ. Ob tem se je vnovič vnela debata o sklicevanju izrednih sej. Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je namreč menil, da nobeden izmed zakonskih predlogov, uvrščenih na dnevni red izredne seje, ne izpolnjuje pogojev za "hitenje in nujno obravnavo". "Nesprejemljivo je, da se na že 112. izredno sejo, kar je skoraj štirikrat več, kot imamo rednih sej v tem mandatu, tlači zakone, ki niso nujni. Nasprotno, moralo bi se jih obravnavati še bolj obširno, še bolj počasi, še bolj z občutkom in še z večjim vključevanjem javnosti," je ocenil.

Vodja največje poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič se kot prvopodpisana pod zahtevo za sklic izredne seje se z njim ni strinjala. Poudarila je, da so zakoni, uvrščeni na dnevni red, pomembni, Slovenija pa jih potrebuje. "Mi bomo delali do konca mandata, tako kot smo obljubili, ne bomo se zdaj šli volilne kampanje," je pristavila.