STA novice / Rusjan: Ob uveljavitvi medijskega zakona pomoči medijem prihodnje leto

Po več zamikih bodo poslanci ob današnji tretji obravnavi dokončno odločali o predlogu novega medijskega zakona. Ta po zagotovilih ministrstva za kulturo, kjer so zakon pripravljali, prinaša prvo celovito prenovo po več kot 20 letih, glavni namen novega zakona pa je zagotoviti pravico prebivalk in prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju.

Zakon med drugim prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo.

Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so pripravljeni na izvedbo zakona, ko bo ta stopil v veljavo. Po besedah državnega sekretarja Rusjana so osnutke vseh podzakonskih predpisov pripravili že pred obravnavo zakona na vladi, na njih pa so intenzivno delali tudi v času, ko je bil predlog zakona v parlamentu "na pavzi", je dejal za STA.

Pogoj za dejanski razpis državnih pomoči je namreč uredba vlade, ki ji sledi priglasitev shem državne pomoči pri Evropski komisiji.

Če zapletov pri uveljavitvi zakona ne bo, bo v uporabo stopil v drugi polovici septembra, uredbo pa bi vlada lahko sprejela v začetku oktobra. Po zeleni luči še iz Bruslja pa bi lahko ministrstvo prvi razpis objavilo decembra, je navedel Rusjan. Rezultate razpisa bi bilo tako mogoče pričakovati januarja ali februarja, zatem pa tudi prva izplačila.

O dokončni višini sredstev je po Rusjanovih besedah še preuranjeno govoriti, saj bo to predmet proračunov za prihodnji dve leti, torej rebalansa proračuna za leto 2026 in predloga proračuna za 2027. Te bo vlada po načrtih obravnavala v drugi polovici septembra. Proračun za leto 2026 sicer za medije za zdaj predvideva sredstva v višini osmih milijonov evrov.

Rusjan je glede shem državnih pomoči še poudaril, da bo ministrstvo pri tem šlo v smeri lajšanja digitalnega prehoda za tiskane medije in krepitve digitalnih medijev, kar pomeni sofinanciranje distribucije tiskanih medijev in novih zaposlitev v uredništvih ter sofinanciranje digitalnih naročnin. "Namen shem je omogočati delovanje tiskanih medijev v prehodnem obdobju, ohraniti izdajanje tiskanih izdaj, hkrati pa tudi spodbuditi razvoj boljših digitalnih storitev in vsebin na področju medijev," je zagotovil.

Cilj predloga zakona pa je tudi omogočiti boljši pregled nad medijskim lastništvom in preprečiti prihodnje medijske koncentracije, ki bi zmanjšale medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo.

S spremembami bo po Rusjanovih navedbah mogoče nadgraditi obstoječi razvid medijev z aktualnimi podatki o lastništvu in izboljšati preglednost teh podatkov z novo spletno aplikacijo bolje razvitim spletnim iskalnikom. Ta bo z novimi podatki postal "medijski Erar," je ponazoril. "Namen tega razvida ni, da bi kakorkoli omejevali lastništvo, ampak da so jasno odprte karte, kdo stoji za kakšnim medijem in kakšna je potem tudi usmeritev medija," je pojasnil. Poleg podatkov o lastništvu bo novi razvid vseboval tudi podatke o državnem oglaševanju v medijih, kar bo prav tako povečalo preglednost medijskega trga. Prenovljen razvid bo predvidoma zaživel v začetku leta 2026.

Na ministrstvu ob tem izpostavljajo še nov postopek presoje koncentracije lastništva medijev - po novem se bo namreč presojala vsaka koncentracija ter njen vpliv oz. posledice - ter nove naloge regulatorjev. Vlogo tega bo prevzela agencija za varstvo konkurence (AVK) in ne Agencija za komunikacijske omrežja in storitve RS (AKOS), kot je sprva predvideval predlog. Cilj teh sprememb je po zagotovilih ministrstva "varovanje medijskega prostora".

Zakon bo prav tako določil označevanje vsebin, ki jih je naredila umetna inteligenca, prepovedal pa tudi spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k terorističnim kaznivim dejanjem.

Predlog medijskega zakona torej pred poslance prihaja po večmesečnem zamiku. Rusjan sicer priznava, da bi lahko bil sprejet že ob drugi obravnavi v DZ, če ne bi bila izglasovana dopolnila in še tretja obravnava. "To je pa prav nesrečno sovpadalo z referendumom za dodatke k pokojninam za umetniške dosežke, kjer je bil rezultat za vladno koalicijo tak, kot je pač bil. In zato se je nekoliko počakalo, da so se razmere umirile in se je še enkrat pregledalo, če je v zakonu odprtega še kaj, kar bi bilo treba izboljšati," je pojasnil.

Še dodaten zamik pa bi lahko prinesel morebitni naknadni zakonodajni referendum. "Če bo referendum, bomo seveda šli v borbo," je zatrdil Rusjan. Odločitve za referendum sicer doslej ni napovedal še nobeden izmed kritikov zakona. Poslanka SDS Alenka Jeraj pa je v oddaji Studio ob 17.00 na Radiu Slovenija dejala, da se bodo o tem še odločali. Bi pa po njenih besedah glede na kritike zakona iz stroke in zaposlenih v medijih pričakovali, da "ga morda zahteva kdo drug".

Referendum bi sicer prinesel dva do tri mesece zamika pri uveljaviti sprememb, če zakon na referendum ne bi padel.

Iz paketa medijske zakonodaje pa na ministrstvu ostajata še predloga zakonov o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Rusjan računa, da bi oba lahko bila pred ministrskim zborom do konca meseca.