STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Predlog novele zakona o ohranjanju narave poleg tega med drugim uvaja administrativne poenostavitve, kot na primer glede naravovarstvenega soglasja za manjše rekonstrukcije in vzdrževanje ter ugotovitvenih odločb o obstoju zavarovanih območij, so po seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje.

Vlada se je tudi seznanila z informacijo o poteku priprave sprememb državnega proračuna za leto 2026 in proračuna za leto 2027. Ministrstvo za finance v tem postopku po lastnih navedbah sledi srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanja primanjkljaja sektorja država pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda, vsebinsko pa glavne prednostne naloge ostajajo na področju gospodarstva in konkurenčnosti, popoplavne obnove, varnosti in obrambe, dostopnosti stanovanj ter izvajanja evropskih programov.

Seznanila se je tudi z razvojno strategijo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS za obdobje 2023-2027. V njej so določeni štirje strateški cilji, in sicer učinkovito delovanje sklada, učinkovit, uspešen in gospodaren sistem upravljanja kmetijskih zemljišč v državni lasti, trajnostna in podnebno vzdržna kmetijska pridelava ter razvito in poseljeno slovensko podeželje z ohranjeno kulturno krajino.

Odločila je tudi o nekaj prerazporeditvah pravic porabe v letošnjem državnem proračunu. Med drugim bo na vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov prerazporedila tri milijone evrov, namenjene izvajanju zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. Ministrstvo za solidarno prihodnost bo prerazporedilo pravice porabe v višini približno 2,7 milijona evrov, pri čemer bodo sredstva namenjena financiranju dejavnosti vodenja in varstva ter zaposlitve s posebnimi pogoji v 34 varstveno delovnih centrih za letošnje leto. Ministrstvo za naravne vire in prostor pa bo prerazporedilo pravice porabe v višini približno 1,3 milijona evrov za izplačilo zakonskih obveznosti iz naslova plač uslužbencev ministrstva v letošnjem letu.

V Načrt razvojnih programov 2025-2028 je uvrstila projekt Kompetenčni center Čip.SI, ki bo imel po njenih navedbah glavno vlogo v evropski pobudi Čipi za Evropo. Kompetenčni center za polprevodnike in čipe bo omogočal dostop do tehničnega strokovnega znanja in eksperimentalnih zmogljivosti na področju polprevodnikov ter podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, pomagal krepiti kompetence na področju načrtovanja in razvoja čipov. S tem bo prispeval k dvigu inovacijskega potenciala slovenskega gospodarstva in krepitvi evropske avtonomije na tem strateškem področju.

V omenjeni načrt je uvrstila tudi projekt Podnebni podatki - krepitev sodelovanja v Podonavju (Danube ADAPT). Med drugim prinaša vzpostavitev skupne podnebne podatkovne zbirke, razvoj enotne metodologije za ocenjevanje ranljivosti ter podporo povezovanju strategij in ozaveščanju v celotni regiji. Cilj je znanstveno utemeljeno oblikovanje politik prilagajanja ter okrepitev zmogljivosti za spopadanje s podnebnimi tveganji v Podonavju.

V načrt za financiranje je znova uvrstila tudi projekta ureditve komunalne infrastrukture v naselju Studor v Bohinju ter projekt priprave elaborata in obnove lokalne ceste Podjelje-Goreljek, ki se prav tako nahaja v občini Bohinj.

Izdala je odlok o finančni pomoči za nadomestilo izpada dohodka v kmetijski proizvodnji zaradi lanske pozebe. Dodelili jo bodo na podlagi podatkov iz ocene neposredne škode na trajnih nasadih, ki jo je vlada potrdila februarja. Prejeti jo bo mogoče za kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je bila zaradi pozebe zmanjšana za najmanj 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje. Sredstva v višini 2,9 milijona evrov se zagotovijo iz evropskega kmetijskega jamstvenega sklada.

Občini Šoštanj je vlada podala soglasje k začetku priprave postopka lokacijske preveritve za zemljišče v bližini Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Gre za območje državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod od Šentruperta do Teša.

Sprejela je tudi poročilo o realizaciji porabe skupne vrednosti pravnih poslov razpolaganja s stvarnim premoženjem države v upravljanju organov državne uprave, pravosodnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov za leto 2024. Skupaj z zaključnim računom proračuna ga bo posredovala DZ. Seznanila se je tudi z obvestili in poročili o realizaciji načrtov razpolaganja s stvarnim premoženjem države za leto 2024 za druge državne organe, ki jih bo prav tako posredovala DZ.

Ministrski zbor je poleg tega Mojco Štruc s 7. septembrom imenoval na položaj generalne direktorice direktorata za digitalno družbo na ministrstvu za digitalno preobrazbo, in sicer za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Štruc že opravlja funkcijo vršilke dolžnosti direktorice direktorata.