STA novice / Jesen znova tudi v znamenju pogovorov za določitev povprečnine občinam (ozadje)

Ministrstvo za finance je povprečne stroške za financiranje občinskih nalog prvič izračunalo po posodobljeni formuli, ki jo je predvidela letos sprejeta novela zakona o financiranju občin. Izračun še vedno temelji na stroških za pretekla štiri leta, so pa z novelo določili, da se upošteva tudi povprečje medletne rasti teh stroškov v omenjenem obdobju.

Po oceni reprezentativnih združenj občin - Skupnosti občin Slovenije (SOS), Združenja občin Slovenije (ZOS) in Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) - je izračun povprečnih stroškov na podlagi spremenjenega zakona pomemben korak proti upoštevanju dejanskih stroškov izvajanja zakonskih nalog občin. A v skupnem dopisu, ki so ga nedavno posredovali ministrstvu za finance in so ga v ZOS objavili tudi na svojih spletnih straneh, obenem opozarjajo, da še vedno ostaja velik razkorak med stroški občin in prihodki iz naslova povprečnine.

Izračunali so, da bodo kljub izboljšanim izračunom dejanski stroški v prihodnjem letu še vedno za okoli 14 odstotkov višji od izračunanih. Ob upoštevanju dodatnih sredstev zaradi zmanjševanja objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, pa je ta razkorak okoli 10,5 odstotka oz. še vedno več kot 180 milijonov evrov, so navedli.

Za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, se namreč občinam od leta 2024 namenja dodatna sredstva. Z letošnjo novelo so jih določili v višini 1,5 odstotka dohodnine, letos približno 48 milijonov evrov, prihodnje leto naj bi glede na izračune znašala predvidoma 54 milijonov evrov.

Združenja pa finančno ministrstvo v dopisu opozarjajo na pomanjkljivosti pri oceni stroškov, ki so oz. bodo nastali zaradi spremenjenih predpisov. Menijo, da bi morali v izračunu povprečnih stroškov za prihodnje leto upoštevati najmanj 40,65 evra dodatnih stroškov na prebivalca, za leto 2027 pa najmanj 40,87 evra na prebivalca. Iz priloženih izračunov ministrstva pa izhaja, da bi jim to za dodatne stroške za prihodnje leto priznalo 6,87 evra.

Pri tem v občinah izpostavljajo finančne učinke plačne reforme v javnem sektorju. Ocenjujejo, da so se v letošnjem letu plače zaposlenih v občinskih upravah povečale za 8,3 milijona evrov, plače v vrtcih za skoraj 15,5 milijona evrov, plače v javnih gasilskih zavodih za približno 1,1 milijona evrov. Z dodatnih skoraj 1,6 milijona evrov pa je občinske proračune obremenil tudi višji regres.

Skupaj to pomeni okvirno 26,5 milijona evrov dodatnih stroškov samo letos, pri čemer v tej številki niso upoštevani vsi občinski javni zavodi, navajajo v združenjih. Zaradi predvidene dodatne odprave nesorazmerij v juniju 2026 pa so znesek stroškov za prihodnji dve leti dodatno dvignili še za šest milijonov evrov.

S temi ocenami pa so si spet precej narazen z ministrstvom za javno upravo, ki po navedbah občin predvideva, da bodo za leto 2026 dodatni stroški iz tega naslova znašali 11,8 milijona evrov, za leto 2027 12,2 milijona evrov, stroški za letos pa v izračunih sploh niso opredeljeni.

Prav tako v združenih opozarjajo, da bo za financiranje občin v prihodnjem letu izrazitega pomena tudi, v kakšni obliki bo sprejeta novela zakona o vrtcih, ki je trenutno še v zakonodajnem postopku in ki lahko občinam povzroči dodatne stroške v višini več deset milijonov evrov letno.

Povprečnina v letošnjem letu znaša 771,33 evra, leta 2024 je znašala 725 evrov, leto pred tem 700 evrov na prebivalca. Za prihodnje leto je v zakonu o izvrševanju državnega proračuna povprečnina trenutno predvidena v višini 775,29 evra, kot izhaja iz objavljenih izračunov, bi jo ministrstvo za finance določilo pri 830,77 evra.

Občinska združenja v dopisu ne razkrivajo, kolikšna bi bila zanje sprejemljiva povprečnina, predsedstvo enega od njih, Združenja občin Slovenije pa za prihodnje leto predlaga povprečnino v višini 891,54 evra.

Zakon o financiranju občin predvideva, da finančno ministrstvo reprezentativnim združenjem občin najpozneje do 1. julija pošlje izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za naslednji dve leti. Združenja občin imajo nato do 1. septembra čas, da ministrstvu sporočijo svoje mnenje k izračunom. Zatem pa se začne postopek za določitev višine povprečnine.

Postopek, ki se ponovi vsako jesen, se mora končati do sprejetja proračunskih dokumentov v DZ, ko se povprečnina določi z zakonom o izvrševanju državnega proračuna. Če se vladi in občinskim združenjem ne uspe dogovoriti, zakon predvideva, da se določi v višini, kot jo predlaga vlada.

Pogovore za povprečnino za leti 2026 in 2027 bodo začeli v tem tednu.