STA novice / NSi po očitkih o sumih obvodnega financiranja napoveduje uporabo vseh pravnih sredstev

Očitke o sumih obvodnega financiranja NSi zlasti preko Inštituta Janeza Evangelista Kreka vodja strankinih poslancev in podpredsednik NSi Janez Cigler Kralj pripisuje "škodoželjnemu delovanju" preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, pod vodstvom Tamare Vonta (Svoboda). Po njegovih besedah je komisija v danem primeru "prestopila rubikon in vse meje politične dostojnosti, pa tudi spoštovanja človekove nedotakljivosti in njegove zasebnosti". Meni namreč, da so bili ob medijskem poročanju o ugotovitvah komisije izpostavljeni ljudje, ki nikoli ne bi smeli biti.

Mediji so minuli teden poročali, da je preiskovalna komisija DZ ugotovila, da obstaja sum, da je preko inštituta potekalo obvodno financiranje NSi tako, da so podjetja, ki so bila izbrana na razpisih za državne posle v času, ko je ministrstvo vodil aktualni podpredsednik NSi Jernej Vrtovec, donacije namenjala inštitutu, od tam pa se je denar stekal na račune sodelavcev NSi. Televizija Slovenija (TVS) pa je v petek poročala še o več članih tajništva NSi, med drugim tudi glavnem tajniku Robertu Ilcu, ki so preko svojega s. p. prejemali sredstva inštituta. Z izjemo Ilca so vsi dobili od inštituta nakazanih celo več sredstev kot od stranke.

Eno od izpostavljenih je bilo tudi podjetje Riko, kjer so za STA danes pojasnili, da že dolgo podpirajo Inštitut Janeza Evangelista Kreka, ki nosi ime njihovega rojaka iz Ribnice, ki se je kot politik zavzemal tudi za socialne reforme, izboljšanje položaja delavcev in kmetov, ustanavljanje zadrug in delavskih organizacij. "Omenjeni inštitut podpiramo že dalj časa, ne le od leta 2020, s podporami smo nadaljevali tudi po letu 2022. Prav to dokazuje, da naše financiranje tega inštituta nikakor ni povezano z nastopom stranke NSi v vladi. Odločno zavračamo vse domneve o kakršnikoli povezanosti podjetja Riko s financiranjem stranke NSi ali s pridobivanjem projektov v času njihovega mandata," so navedli.

TVS pa je poročala tudi o primeru družbe T-2, ki je novembra 2021 inštitutu nakazala 20.000 evrov, kar je sovpadalo s časom, ko so na DUTB, kjer je NSi imela svoje predstavnike, potekala trenja glede upravljanja 400-milijonskih terjatev. Preiskovalna komisija po navedbah TVS sumi, da je bilo nakazilo T-2 protiusluga za urejanje odnosov z DUTB.

Poročali pa so tudi o podpisu pogodb T-2 z osebami iz tajništva NSi v skupni vrednosti nekaj manj kot 10.000 evrov. Komisija sklepa, da so bile pogodbe navidezne narave in izven realnih tržnih vrednosti, prejemniki pa naj bi del denarja kmalu po prejemu dvignili, je poročala TVS. Kot odgovorna oseba T-2 naj bi pogodbe podpisal vidni član NSi Valentin Hajdinjak, ki pa je v soboto to za televizijo zanikal. Tudi v T-2 so danes za STA pojasnili, da so z izpostavljenimi posamezniki sodelovali, ni pa bil Hajdinjak podpisnik teh pogodb. Prav tako so zanikali, da bi bila donacija Inštitutu Janeza Evangelista Kreka leta 2021, ki so jo potrdili, "povezana s kakršnimi koli uslugami".

Najmanjša opozicijska stranka sicer napoveduje uporabo vseh pravnih sredstev, saj je po besedah Ciglerja Kralja jasno, da so podatki, ki so prišli na plan, dostopni le omejenemu številu poslancev, torej članom komisije. "Naj pristojne institucije ugotovijo, kje je to šlo ven. Gre za besedilo, ki je neke vrste delovno gradivo, to ni nobeno poročilo, niti vmesno poročilo, o tem komisija ni odločala," je izpostavil. Predsednici komisije Vonti pa tako očitajo odgovornost za uhajanje podatkov.

Družno s SDS, ki je danes to temo prvič komentirala, pa ob tem Gibanju Svoboda še očitajo, da se izogibajo preiskavi financiranja lastne strank in pridobivanju finančnih sredstev za kampanjo pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami.

"Ključna razlika med zadevami, ki bremenijo Vontino stranko, in tem, kar je bilo zdaj načrtno spravljeno v javnost pred našim kongresom, zato da bi se malo šibilo pozicijo bodočega vodstva, je, da na Gibanje Svoboda letijo očitki o plačilu za verjetno neopravljeno delo. Pri naši zadevi pa gre za očitke, da je nekdo dobil plačilo za opravljeno delo," je prepričan Cigler Kralj.

Tudi na inštitutu vse navedbe, da naj bi bili orodje za obvodno financiranje političnih strank, zavračajo.

Na vprašanja STA pa so pojasnili, da so vsi posamezniki, katerih imena so se pojavila v medijih, v obdobju, ki ga preiskuje komisija DZ, delovali kot samostojni podjetniki in niso bili v rednem delovnem razmerju. "Z inštitutom so navedene osebe sodelovale na podlagi pogodbe, honorarji pa so se določali sprotno glede na obseg dela," so zatrdili.

Glede donacij pravnih oseb, ki so z zakonodajo prepovedane za stranke, ne pa tudi za politične inštitute, pa na inštitutu navajajo, da so v preteklih letih prejeli med 10 in 15 donacij podjetij v povprečni višini 10.000 evrov. "Donacij s strani podjetij v državni lasti inštitut v zadnjih letih ni prejemal," so še poudarili.

Odhodke inštituta pa sicer predstavljajo odhodki pogodbenih sodelavcev za denimo pripravo vsebin in gradiv, analizo javnomnenjskih raziskav in javnih politik, organizacijo in izvedbo dogodkov, komunikacije, multimedijske storitve. Ob tem pa še odhodki za izvedbo dogodkov, kamor sodijo najemnine za prostore, nočitve, prehrana, letalske karte, del odhodkov pa predstavljajo tudi stroški udeležbe predstavnikov na izobraževanjih in konferencah v tujini, so navedli na inštitutu.