STA novice / Pirc Musar za nova ustavna sodnika predlaga Betetto in Gorkiča

Kot so sporočili iz njenega urada, predsednica republike ob tem poudarja pomen skrbnega in preglednega postopka imenovanja, saj so sodnice in sodniki na ustavnem sodišču s svojo neodvisnostjo in strokovnostjo temelj zagotavljanja varstva ustavne ureditve ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

"Ustavno sodišče je varuh naše ustave in pravne države. Zato morajo biti ustavni sodniki neodvisni, strokovni in zavezani k najvišjim standardom pravne presoje, osebne integritete in etike. Verjamem, da predlagana kandidata s svojim znanjem, izkušnjami in integriteto izpolnjujeta ta merila in bosta poslanstvo sodnikov na ustavnem sodišču opravljala odgovorno," so predsedničine besede zapisali v njenem uradu.

Pri izbiri in pogovorih s poslanskimi skupinami je Pirc Musar upoštevala pravna področja, ki jih odhajajoča sodnika pokrivata (tj. civilno pravo in kazensko pravo), in razmerje med številom sodnic in sodnikov na ustavnem sodišču. S 30. oktobrom se namreč izteče mandat ustavni sodnici Špelci Mežnar, z 19. novembrom pa ustavnemu sodniku Marku Šorliju. "Po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin, nepovezanimi poslanci in predstavnikoma narodnih skupnosti je mogoče pričakovati zadostno podporo za njuno izvolitev," so še zapisali v predsedničinem uradu.

To je po današnjem srečanju s Pirc Musar potrdila tudi vodja največje poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič, ki je v izjavi medijem dejala, da "imata ustavna sodnika, ki jih bo predsednica predlagala, podporo celotne koalicije".

Nina Betetto, ki je v preteklosti že bila v naboru kandidatov za mesto ustavne sodnice, je vrhovna sodnica od marca 2006, bila je tudi podpredsednica vrhovnega sodišča. Deluje v civilnem oddelku Vrhovnega sodišča. Leta 1985 diplomirala na pravni fakulteti v Ljubljani, leto pozneje pa še iz francoščine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1994 je pridobila naziv magistrica prava. Uveljavila pa se je tudi kot strokovnjakinja na področju alternativnega reševanja sporov in pri prizadevanjih za povečanje učinkovitosti sodnih postopkov. Od leta 2009 je članica svetovalnega sveta evropskih sodnikov (CCJE), svetovalnega telesa Sveta Evrope, ki mu je tudi predsedovala. Leta 2016 je bila tudi kandidatka za mesto slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, a s kandidaturo ni uspela. Tedaj je bila iz dela politike deležna tudi ostrih očitkov, med drugim o domnevnem kršenju človekovih pravic, legalizaciji medvojnih in povojnih pobojev ter ključni vlogi v procesu Patria.

Gorkič je vrhovni sodnik na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča in izredni profesor za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Za vrhovnega sodnika ga je v drugem poskusu DZ izvolil decembra 2020. V prvem poskusu ni prejel zadostnega števila glasov, v drugem poskusu, ko se ga je Sodni svet vnovič odločil predlagati za to mesto, pa so njegovemu imenovanju močno nasprotovali v SDS. Po njihovih navedbah naj Gorkič ne bi izpolnjeval pogojev za izvolitev na funkcijo vrhovnega sodnika, ker da mu je potekel naziv izrednega profesorja. Izkazalo se je, da te informacije niso bile resnične. Gorkič je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 2002, leta 2009 pa še doktoriral. Raziskovalno se je ukvarjal zlasti z dokaznim pravom kazenskega postopka in varstvom zasebnosti. Je tudi avtor več znanstvenih in strokovnih besedil s področja kaznovalnega prava.

Predsednica republike je javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za dve prosti mesti ustavnih sodnikov objavila 25. aprila, na poziv so v uradu v roku prijeli 12 prijav.

Odprti pa ostajajo postopki iskanja varuha človekovih pravic in guvernerja, o čemer sta danes govorili tudi Pirc Musar in Avšič Bogovič. "Dogovorjeno je bilo, da v roku enega tedna predlagajo najmanj dve novi imeni, primerni za opravljanje te funkcije. Na podlagi predstavljenih imen bodo nato opravljeni novi pogovori," so glede iskanja guvernerskega kandidata zapisali v uradu predsednice. Avšič Bogovič pa je dejala, da je predsednici republike predlagala ponovitev razpisa.

Predsednica je sicer doslej za mesto guvernerja na pogovorih s poslanskimi skupinami predlagala že šest imen, za katere je ocenila, da so primerni za opravljanje te funkcije, vendar zadostne podpore poslanskih skupin niso prejeli, so spomnili v uradu.

Doslej je bila neuspešna tudi pri iskanju varuha človekovih pravic, ki pa potrebuje dvotretjinsko podporo DZ. Glede tega pa predsednica razmišlja o ponovitvi razpisa, so potrdili v uradu.

"Predsednica Pirc Musar svojo vlogo pri imenovanjih opravlja odgovorno in državotvorno in bo to počela še naprej, dokler položaji ne bodo zasedeni," so že zapisali.