STA novice / Svoboda na odboru DZ sama potrdila predlog novele glede OVE

Namen novele je predvsem v slovenski pravni red prenesti določila novelirane evropske uredbe o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (OVE), je dejala državna sekretarka na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.

Z novelo, katere predlog DZ obravnava po skrajšanem postopku, bi opredelili kartiranje območij OVE, ki bi glede na predlog temeljilo na projektu iz leta 2023 RES Slovenia. Ta je med drugim opredelil optimalna območja za postavitev velikih naprav na OVE v državi.

Skladno z direktivo je predvidena uvedba območij za pospešeno uvajanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav oz. za pospešeno uvajanje OVE, ki bi bila del potencialnih prednostnih območij OVE (ki jih opredeljuje že veljavni zakon). Za projekte na njih med drugim ne bi bila potrebna presoja vplivov na okolje. Ta je predvidena že v okviru akcijskega programa, na podlagi katerega je opredeljeno potencialno prednostno območje OVE, je pojasnjevalo ministrstvo.

Prednostno bi šlo za umetne in grajene površine, kot so strehe stavb, prometna infrastruktura, parkirišča, odlagališča odpadkov, industrijska območja, rudniki, umetna jezera, čistilne naprave in razvrednotena zemljišča, ki niso uporabna za kmetijstvo. Območja za pospešeno uvajanje OVE ne bi smela biti na območjih Nature 2000, naravnih vrednot in drugih ekološko pomembnih območjih in zavarovanih območjih narave, določa predlog, a dodaja, da bodo lahko na teh območjih vključevala umetne in grajene površine, kot so strehe, parkirišča, prometna infrastruktura.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da je v predlogu novele evropska direktiva prenesena mestoma selektivno in pavšalno ter ločeno od sistemske ureditve brez ustreznih utemeljitev. Namen direktive je olajšati postopke umeščanja in pridobivanja dovoljenj za OVE, med drugim so predvidene izjeme pri presoji vplivov na okolje, a le ob varovalkah, ki jih direktiva prav tako določa, iz predloga novele pa ni razvidno, da bi bile tovrstne varovalke vključene, je med drugim opozorila.

Proti predlogu novele se je izrekla pristojna komisija državnega sveta. Med drugim je izpostavila pomen zgodnjega vključevanja občin in prebivalcev v pripravljalne faze umeščanja energetskih objektov v prostor ter menila, da trenutna zakonodaja preveč privilegira investitorje in premalo ščiti javni interes, kar da lahko vodi v konflikte pri prostorskem načrtovanju. Po mnenju komisije bi bilo treba oceniti, ali so vetrne elektrarne v Sloveniji res okoljsko in družbeno sprejemljiva rešitev ali ne bi bilo bolj smiselno več pozornosti nameniti drugim trajnostnim možnostim.

Proti predlogu so se izrekle tudi nekatere civilnodružbene organizacije. V Združenju civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn so ocenili, da se pri predlogu novele odpirajo številna vprašanja glede skladnosti z ustavnimi pravicami, vplivov na okolje in zaščite interesov lokalnih skupnosti, ter menili, da v Sloveniji vetrne elektrarne niso potrebne. V Šaleškem eko gibanju so izpostavili predvsem morebiten škodljiv vpliv načrtovane plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru ter poudarili, da je predlagana ukinitev varovalk in se bo lahko projekte izvajalo brez presoj vplivov na okolje ter brez resnega sodelovanja lokalnih skupnosti in javnosti.

Ministrstvo je v odzivu med drugim pojasnjevalo, da z novelo ne bi posegali v državne prostorske načrte, ki so v teku, ter da bi se presoja vplivov na okolje izvedla v okviru akcijskih programov in zato na ravni projektov ne bi bila več potrebna.

Zaradi pomislekov civilne družbe in predvsem opozoril zakonodajno-pravne službe DZ so glede novele zadržani tudi v Levici, je dejala Nataša Sukič. Pozvala je k premisleku o tem, da bi se predlog umaknilo iz obravnave in se ga dodelalo.

Poslanka Levice nato ob glasovanju o predlogu SDS, da bi odbor obravnavo predloga novele prestavil na eno od naslednjih sej - odbor je predlog zavrnil s šestimi glasovi za in sedmimi proti - na seji ni bila prisotna, prav tako o tem predlogu ni glasoval član iz SD. Levica tudi na končnem glasovanju o dopolnilih, razen o prvem, ni glasovala, prav tako ni glasovala o celotnem predlogu novele. V SD, ki ima tako kot Levica enega člana odbora, v razpravi in glasovanju niso sodelovali.

Potem ko predlog za prestavitev obravnave ni bil izglasovan, so člani iz SDS in NSi sejo zapustili. Kot je dejal Zvonko Černač (SDS), bi ob vseh negativnih mnenjih glede predloga pričakovali, da bo umaknjen iz obravnave. Poudaril je, da se z nasilnim umeščanjem v prostor posameznih energetskih naprav, ki jim lokalno prebivalstvo nasprotuje, dela velikanska škoda. Napovedal je, da bodo v SDS po marcu prihodnje leto (ko naj bi bile parlamentarne volitve) uvedli "moratorij na veter".

Člani iz vrst Svobode so branili predlog novele in med drugim poudarjali, da bo treba vzpostaviti dodatne okolju prijazne vire električne energije in da se ta novela ne dotika sodelovanja civilne družbe pri umeščanju energetskih objektov.