STA novice / Upravno sodišče bo vnovič odločalo o pritožbi lastnikov za rušitev predvidenih objektov v Letušu

Pritožbe nad vladnim sklepom o rušitvi so vložili prebivalci z levega in desnega brega Savinje v Letušu. Kot je poleti pojasnil državni sekretar in vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic, v večini primerov menijo, da bi lahko zadostno varnost njihovih domov zagotovili z drugimi ukrepi.

"Ocena stroke je nekoliko drugačna, zato za vse tožbe oz. ugovore pripravljamo oziroma smo že pripravili ustrezna dodatna strokovna pojasnila. V postopku se bodo vse te zadeve razjasnile in bomo videli, kakšen bo izid," je v začetku julija po poročanju Dela dejal Šefic.

Nekateri niso vložili pritožbe, a tudi pogodbe niso podpisali, je še dejal Šefic in poudaril, da jih v neskončnost ne bodo čakali. "Z vsemi so bili opravljeni pogovori, cenitve ... Opravili smo še dodatne cenitve, kot so cenitve za strojno opremo, selitev sončnih elektrarn ... Naš cilj je doseči sporazum in trudimo se, da ga dosežemo, ker se želimo izogniti razlastitvam. Ker so to domovi, smo potrpežljivi, vztrajni, ampak to ne bo šlo v neskončnost. Ker so ljudje tu ogroženi, bomo začeli postopek razlastitve, ki je dolgotrajen, a se lahko v vsakem trenutku prekine," so na časniku še povzeli državnega sekretarja.

Upravno sodišče, ki pritožbam prebivalcev najprej ni ugodilo, bo moralo zdaj o zadevi odločati ponovno. Vrhovno sodišče je namreč po poročanju Radia Slovenije ugodilo pritožbi skoraj 50 prebivalcev Letuša. Ugotovilo je, da je pravica do pritožbe dovoljena.

Na seznamu za odstranitev je sicer več kot 340 objektov, za 80 odstotkov teh objektov so lastniki že sklenili pogodbo z državo, ki je na 173 nepremičninah že vpisana kot lastnica v zemljiški knjigi, so ob drugi obletnici poplav pojasnili pristojni.

Več kot 200 upravičencev je za nepremičnine, ki bodo odstranjene, že dobilo odškodnino, skupno je država za ta namen izplačala 64 milijonov evrov. Za obnovo je skupno namenila 1,16 milijarde evrov, v sklad za obnovo pa se je steklo 758,15 milijona evrov.

Po podatkih ministrstva za finance je škoda po poplavah avgusta 2023 znašala tri milijarde evrov, ocena obnove z vključujočimi neposrednimi in posrednimi stroški pa deset milijard evrov. Do konca julija je Slovenija za obnovo namenila 1,174 milijarde evrov, glede na potrjene programe popoplavne obnove pa bo v obdobju od leta 2025 do leta 2028 za to namenila še dodatne 2,5 milijarde evrov.