STA novice / Na matičnem odboru DZ zelena luč vladnemu predlogu pokojninske reforme

Za predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se je v drugi obravnavi na odboru zavzelo več poslancev Svobode. Kot je dejal Dean Premik, je reforma kompromis. Med cilji je na prvo mesto postavil dostojne pokojnine, navedel pa tudi vzdržnost pokojninske blagajne in solidarnost.

Tudi nekateri drugi poslanci Svobode so izpostavili, da se ohranja pogoj 40 let delovne dobe. Pri podaljševanju referenčnega obdobja za pokojninsko osnovo na 40 let pa so pojasnili, da se bo odštelo najslabših pet let in da se bo ta ureditev uveljavila šele po prehodnem zvišanju odmernega odstotka na 70. Sandra Gazinkovski (Svoboda) tako verjame, da bo reforma "omogočila dostojno starost brez strahu pred revščino".

Po mnenju Soniboja Knežaka iz SD je pomembno, da prvi steber ostane temelj pokojninskega sistema. Z zvišanjem odmernega odstotka bodo po njegovih besedah zagotovili dostojnejše pokojnine in omilili podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove. Obžaloval pa je, da se niso uspeli dogovoriti za obdavčitev delodajalske strani. Obenem so, kot je dejal, dolžni še obljubljene ukrepe na področju prekarnosti.

Pomen sporazuma s socialnimi partnerji je izpostavil tudi Matej Tašner Vatovec (Levica). Po njegovem mnenju je zakon dober, ker upošteva okoliščine, v katerih je nastal. Na napoved referenduma pa se je odzval z navedbo, da bo spremembo treba prej ali slej sprejeti, da pa bo to v prihodnje bistveno bolj neugodno. Zagovarja tudi podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove, saj je po njegovih besedah ena večjih anomalij obstoječega sistema, da si ljudje višje prispevke plačujejo le za določeno referenčno obdobje.

Po mnenju Karmen Furman (SDS) pa ne obravnavajo obljubljene pokojninske reforme, ampak vnovične spremembe obstoječega zakona, "ki slabšajo položaj tako trenutnih kot bodočih upokojencev". Kritična je bila do napovedi predlagateljev, da bodo zaradi višjega odmernega odstotka pokojnine višje, saj je po njenem treba upoštevati tudi podaljšanje pokojninske osnove s 24 na 40 let. V SDS so predlagali dopolnilo, da bi se namesto predlaganih pet izločilo deset najmanj ugodnih let, a ga odbor ni sprejel.

V SDS so se kritično odzvali tudi na zavrnitev njihovega predloga dopolnila, o katerem odbor ni glasoval, s katerim so predlagali prenehanje veljavnosti zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. Kot je poudarila Furman, ta njihov predlog sledi referendumski volji ljudstva. Predsednik odbora Milan Jakopovič (Levica) je kot razlog za zavrnitev navedel, da bi se s tem v predlog zakona dodalo nov zakon, kar ni v skladu s poslovnikom.

V NSi se po besedah Janeza Ciglerja Kralja zavzemajo za polni dvojni status upokojencev, ki bi lahko delali ob prejemanju polne pokojnine. S predlogom dopolnila, ki na odboru sicer ni dobil podpore, so predlagali tudi, da bi, kot je dejal Cigler Kralj, popravili krivico moškim, ki se jim je med letoma 2013 in 2022 upošteval odmerni odstotek v višini 57,25. Po pojasnilih ministra za delo Luke Mesca bi to pomenilo, da bi lahko vsakokratna vlada posegla v pokojnine za nazaj.

V NSi so kritični tudi do tega, da je zagotovljena pokojnina še vedno pod pragom revščine, in do zimskega dodatka, saj da "ne gre v smer pravičnosti pa tudi v smer solidarnosti ne", je dejal Cigler Kralj.

V SDS so glede zimskega dodatka z dopolnilom predlagali progresivno lestvico, tako da bi tisti z nižjimi pokojninami prejeli višji zimski dodatek, a je odbor ni podprl. Kot je dejal Zvonko Černač (SDS), ne razume, zakaj podobna logika, kot velja pri letnem dodatku, pri zimskem ni ustrezna. Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je v zvezi s tem dejal, da tudi če vsi dobijo zimski dodatek v istem znesku, to predstavlja višji odstotek pri tistih, ki prejemajo nižjo pokojnino. Po predlogu se bo višina zimskega dodatka od letošnjih 150 evrov do leta 2030 postopoma zvišala na 250 evrov.

Po mnenju samostojnega poslanca Mihe Kordiša je vladna pokojninska reforma varčevalna reforma, in sicer zaradi dviga upokojitvene starosti, podaljševanja referenčnega obdobja in načina usklajevanja pokojnin. "Ljudje bodo prisiljeni delati dlje, delati več in za nižje pokojnine," je izpostavil.

Po več kot osmih urah razprave so člani odbora podprli več dopolnil, med njimi tudi dve opozicijski. Na predlog NSi so odpravili omejitev na tri otroke pri pravici do zvišanja odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke. Na predlog SDS pa so v predlog vnesli določbo, da se vdovska oziroma družinska pokojnina ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov odmeri izključno na podlagi pravic, ki so bile pridobljene na podlagi tega zakona.

Ob tem so podprli še 80 dopolnil na predlog koalicije, in sicer večinoma na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe. Kot dopolnilo odbora na predlog koalicije pa so izglasovali dopolnilo, s katerim se bodo pokojnine v naslednjih desetih letih usklajevale v razmerju 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 50 odstotkov inflacije, in bo šele nato sledil prvotno predlagan postopen prehod na razmerje 80 odstotkov inflacije in 20 odstotkov rasti plač.