STA novice / Sodišče EU zeleno luč Bruslja državni pomoči za madžarsko nuklearko razglasilo za nično

Evropska komisija je pomoč za gradnjo dveh novih reaktorjev v Paksu, ki leži približno 100 kilometrov južno od Budimpešte, odobrila marca 2017, Avstrija, ki je ena najbolj gorečih nasprotnic širjenja jedrske energije v EU, pa je približno leto dni pozneje proti temu sklepu vložila tožbo na Sodišče EU.

Po ocenah Dunaja je namreč celo sama komisija ugotovila, da nuklearka, katere širitev finančno podpira Rusija, nikoli ne bo dobičkonosna brez obsežne državne pomoči, v tožbi pa je navedla tudi domnevne kršitve pravil EU o državnih pomočeh, javnem naročanju ter glede izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in neenake obravnave proizvajalcev elektrike.

Splošno sodišče EU je argumente novembra 2022 zavrnilo, Avstrija pa se je pritožila še na drugostopenjsko Sodišče EU.

To je zdaj v večini sledilo mnenju generalne pravobranilke Laile Medina iz letošnjega februarja ter razveljavilo sodbo Splošnega sodišča in razglasilo ničnost sklepa komisije o odobritvi državne pomoči za širitev nuklearke.

Ker je bila izgradnja dveh reaktorjev del predmeta pomoči in ker je bila neposredna oddaja naročila gradnje ruskemu podjetju neločljivo povezana s tem predmetom pomoči, bi morala komisija preveriti, ali je ta neposredna oddaja naročila ruskemu podjetju, državnemu jedrskemu velikanu Rosatom, brez postopka javnega razpisa v skladu s pravili EU o javnem naročanju, je presodilo Sodišče EU.

Komisija se tako ne bi smela zadovoljiti s tem, da je preverila, ali je pomoč v skladu z ureditvijo na področju državnih pomoči, ampak bi morala preveriti tudi, ali je neposredna oddaja naročila za izgradnjo dveh novih jedrskih reaktorjev v skladu z evropsko ureditvijo na področju javnih naročil. Ta neposredna oddaja naročila ruskemu podjetju je bila nujni pogoj za izvedbo projekta.

Ruske banke naj bi sicer za projekt zagotovile okoli 80 odstotkov potrebnih sredstev za investicijo, ki naj bi po ocenah izpred nekaj let znašala okoli 12 milijard evrov. Rosatom je sicer dovoljenje madžarske agencije za jedrsko varnost za projekt dobil poleti 2022. Nova reaktorja naj bi imela moč 2,4 gigavata.

Nuklearka v Paksu je bila zgrajena konec 80. let 20. stoletja in zdaj pokriva približno 40 odstotkov porabe električne energije na Madžarskem. Strokovnjaki opozarjajo, da bo Madžarska s širitvijo nuklearke še povečala svojo energetsko odvisnost od Rusije, od katere je močno odvisna tudi na področju plina in nafte, kar se kaže tudi pri ravnanju Budimpešte po ruskem napadu na Ukrajino.