STA novice / Vlada potrdila predlog novele zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah

Ministrica Katič je v izjavi po seji vlade ocenila, da se najbolj pomembna sprememba predloga tiče sistema Ecris-Tcn, baze kazenskih evidenc državljanov tretjih držav. Vsaka članica EU, ki obsodi državljana tretje države, bo morala skladno s predlogom v bazo vpisati, da je osebo obsodila in v evidenco vnesti njene prstne odtise.

Ministrstvu za pravosodje, ki bo skladno z novelo pristojen za vodenje postopkov v zvezi z evidenco, bo omogočeno, da prstne odtise pridobi od policije, kadar so bili vzeti za potrebe kazenskega postopka. Doslej so morale članice za te podatke zaprositi druge države, kar je bilo po besedah Katič zamudno. Sistem bo začel predvidoma delovati konec leta.

Evidenca je povezana s projektom interoperabilnosti, s katerim EU vzpostavlja različne podatkovne sisteme, od kazenskih evidenc, vizumov ter vstopov in izstopov v državo s ciljem hitrejše in varnejše identifikacije oseb, preprečevanja prevar in odkrivanja hudih kaznivih dejanj. Sistem bo predvidoma zaživel leta 2027.

Katič je še izpostavila, da novela zakona, sicer osrednjega predpisa na področju sodelovanja med državami članicami EU, določa jasne kriterije za prepustitev premoženja drugi državi v primeru zasega. Dogovor o tem bo izrecna naloga sodišč, in ne več vlade, je poudarila ministrica.

Predlog novele zakona širi tudi možnosti za nadzor nad pošiljkami. Policija bo lahko sledila predmetom, ki so dokaz kaznivega dejanja ali so povezani s kaznivim dejanjem, ne le prepovedanemu blagu. To po besedah ministrice pomeni tudi večjo učinkovitost pri mednarodnih preiskavah.

Poleg tega bo Slovenija lahko prenesla izvrševanje nadomestnega dela v splošno korist v drugo državo članico. Kot je ocenila Katič, to omogoča večjo fleksibilnost, upoštevanje interesov oseb in okrepljeno sodelovanje med državami članicami EU.

Katič še meni, da s predlogom novele odpravljajo pomanjkljivosti pri prenosu nekaterih evropskih pravnih aktov in zagotavljajo prenos naknadno sprejetih evropskih pravnih aktov. Gre za akte o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU na področju evropskega naloga za prijetje in predajo, evropskega preiskovalnega naloga, medsebojnega priznavanja obsodb, s katerimi je izrečena denimo zaporna kazen.