STA novice / Lani oddanih za skoraj devet milijard evrov javnih naročil

Delež javnega naročanja v bruto domačem proizvodu (BDP) je medtem lani dosegel 13,4 odstotka. To sicer pomeni zmanjšanje za nekaj več kot eno odstotno točko v primerjavi z letom 2023.

Prek javnih naročil se je medtem lani porabilo 58,5 odstotka odhodkov državnega proračuna.

Z 51,6 odstotka je bil najpogosteje izveden postopek za oddajo javnih naročil postopek oddaje naročila male vrednosti. To kaže na pogosto uporabo manj zahtevnih in enostavnejših postopkov, so v sporočilu za javnost po četrtkovi seji vlade pojasnili na ministrstvu.

Obenem se je povečal delež odprtih postopkov, kar je pozitiven premik v luči transparentnosti pri postopkih javnega naročanja, so ocenili.

Vnovič je opazno tudi povečanje števila evidenčnih naročil, ko je v splošnem ocenjena vrednost blaga in storitev brez DDV nižja od 40.000 evrov, na nekaterih drugih področjih pa so te zgornje meje višje. Iz poročila izhaja, da so lani naročniki oddali največ evidenčnih naročil v zadnjih sedmih letih, njihova vrednost pa se približuje 1,8 milijarde evrov.

Postopkov s pogajanji brez predhodne objave je bilo približno toliko kot v letu 2023. Z deležem 8,7 odstotka gre za tretji najpogosteje uporabljeni postopek.

Naročniki iz javnega sektorja so najpogosteje naročali blago (64 odstotkov), storitve (25,8 odstotka) in gradnje (10,2 odstotka).

Največkrat uporabljeno merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika je bila cena. To merilo je bilo lani uporabljeno pri 17.826 oddanih naročilih, kar je nekaj nad 95 odstotkov vseh oddanih naročil tako po številu kot tudi vrednosti.

Po izvoru izbranih dobaviteljev ali izvajalcev so naročniki slovenskim ponudnikom oddali več kot 92 odstotkov celotne vrednosti javnih naročil. Več kot polovica javnih naročil je bila oddana ponudnikom iz osrednjeslovenske regije.

Skupno javno naročanje več naročnikov predstavlja manjši delež v številu vseh oddanih naročil (4,9 odstotka), v vrednosti pa slabo desetino (7,1 odstotka). Kot poudarjajo na ministrstvu, to "kaže, da ni dovolj izkoriščeno, vendar se lahko to spremeni, če bodo naročniki prepoznali prednosti te prakse, se začeli bolj povezovati in jo večkrat izvajali".

Pri zelenem javnem naročanju je v primerjavi z letom 2023 opazno povečanje števila naročil z vključenimi okoljskimi vidiki za 13,9 odstotka in zmanjšanje vrednosti za 23,3 odstotka. Družbeno odgovorno javno naročanje je v vzponu, vendar še zaostaja za zelenim javnim naročanjem. Socialni vidiki pri naročilih se vključujejo predvsem v pogodbena določila in pogoje za sodelovanje, so še zapisali na ministrstvu.