STA novice / DZ skoraj brez glasu proti sprejel pokojninsko reformo

DZ je novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je pripravila vlada, na današnji izredni seji izglasoval z 49 glasovi za Svobode, Levice in SD. Zakon je podprla tudi samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek ter nepovezana poslanca iz vrst Demokratov Eva Irgl in Tine Novak. Proti je bil le samostojni poslanec Miha Kordiš. Vzdržalo se je 21 poslancev SDS, pet poslancev NSi, manjšinska poslanca in samostojni poslanec Dejan Kaloh.

Z novelo se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zvišuje za tri mesece letno in od leta 2035 znaša za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Ob tem so predvidene nekatere izjeme, ohranja pa se tudi pogoj 40 let delovne dobe. Zvišuje se odmerni odstotek za izračun pokojnine, ki bo pri 40 letih delovne dobe znašal 70 odstotkov, z delom po 40 letih pa ga bo mogoče še zvišati. Obenem se referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove z najboljših 24 let podaljšuje na 40 let, pri čemer se odšteje pet najslabših let.

Spreminja se tudi način usklajevanja pokojnin, ki so se doslej usklajevale po razmerju 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov inflacije. V naslednjih desetih letih se bodo pokojnine usklajevale v razmerju 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 50 odstotkov inflacije, nato pa bo postopoma do leta 2045 razmerje prešlo na 80 odstotkov inflacije in 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače. Z novelo se v ta zakon vnašajo tudi določbe o letnem dodatku, ki ga bodo upokojenci prejeli po progresivni lestvici, uvaja pa se pravica do zimskega dodatka, ki bo v enotnem znesku za vse upokojence izplačan že letos.

V opoziciji so glede načina usklajevanja pokojnin, zimskega dodatka in še nekaterih drugih rešitev pred današnjo sejo vložili nekaj dopolnil k noveli, a jih DZ ni sprejel.

Koalicijski poslanci so v razpravi izpostavili pomen socialnega dialoga, v katerem so bile pripravljene spremembe. Te so po njihovem mnenju zaradi sprememb v družbi nujne. Kot ključne cilje reforme so navedli dostojne pokojnine, vzdržnost pokojninske blagajne in solidarnost, pozdravili pa so tudi postopnost uvajanja sprememb.

V opoziciji pa so sicer pozdravili višanje odmernega odstotka ter višanje vdovskih, družinskih in invalidskih pokojnin, opozorili na tako imenovani drobni tisk. Po njihovem mnenju nekatere spremembe prinašajo nadaljnje slabšanje položaja upokojencev. Opozorili so tudi na neuresničeno koalicijsko zavezo, da se bodo pokojnine dvignile nad prag tveganja revščine. Po mnenju nekaterih pa je element solidarnosti v zakonskih določbah prevladal v škodo pravičnosti, predvsem do tistih, ki so delali 40 let in so blizu praga revščine.

Reformi sicer grozi tudi možnost referenduma, ki ga napoveduje del sindikatov in civilnodružbenih organizacij, saj po njihovi oceni predvideva kasnejše upokojevanje, nepravičen izračun pokojnin in nižanje vrednosti pokojnin.