STA novice / Bruselj načrtuje vnovično preložitev izvajanja uredbe EU o krčenju gozdov (dopolnjeno)

"Skrbi nas informacijski sistem, in sicer zaradi velike količine informacij, ki jih je treba vnesti vanj. Zato bomo v sodelovanju s sozakonodajalcema skušali za eno leto preložiti izvajanje uredbe," je danes ob prihodu na zasedanje kmetijskih ministrov držav članic v Bruslju povedala evropska komisarka za okolje Jessika Roswall.

Kot je zapisala v pismu danskemu predsedstvu Sveta EU in Evropskemu parlamentu, so nove projekcije števila informacijskih operacij, povezanih z izvajanjem uredbe, bistveno višje od prvotnih. Viri na komisiji so pojasnili, da so sprva pričakovali približno 100 milijonov izjav o skladnosti z zakonodajo na leto, po zadnjih ocenah pa jih bo najmanj desetkrat toliko.

"Na podlagi dostopnih informacij komisija ocenjuje, da bo to zelo verjetno vodilo v nesprejemljivo upočasnitev ali pa celo v ponavljajoče in daljše prekinitve delovanja sistema, kar bi negativno vplivalo na podjetja in njihovo zmožnost upoštevanja uredbe," je komisarka zapisala v pismu. Poudarila je, da bi to lahko močno vplivalo na doseganje ciljev uredbe, morda pa tudi na trgovino z blagom, ki ga pokriva.

Po posvetovanju z državami članicami in evroposlanci bo predstavila predlog spremembe uredbe, s katerim bi njeno izvajanje preložili še za eno leto. Obe instituciji bosta morali predlog potrditi.

To se mora zgoditi pred 30. decembrom letos, ko je v skladu s trenutno veljavno zakonodajo predviden začetek izvajanja uredbe za velika podjetja.

Namen maja 2023 sprejete uredbe je zagotoviti, da potrošnja določenih surovin in izdelkov ter trgovina z njimi ne bi prispevala h krčenju ali degradaciji gozdov. Pravila bodo obvezna za vse gospodarske subjekte, ki v EU prodajajo ali iz nje izvažajo govedo, kakav, kavo, palmovo olje, sojo, kavčuk in les ter izdelke na podlagi teh surovin, kot so čokolada, pohištvo, pnevmatike in derivati palmovega olja.

Subjekti bodo lahko proizvode prodajali v EU le takrat, ko bo dobavitelj izdelka predložil potrdilo, da proizvod po 31. decembru 2020 ni prišel z zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, oz. da njegova proizvodnja ni povzročila degradacije gozdov.

V skladu s prvotno sprejeto zakonodajo bi jo morala velika podjetja začeti izvajati 30. decembra lani, mikro in mala podjetja pa 30. junija letos. Vendar so spričo pritiskov s strani gospodarstva, več članic in tretjih držav že lani začetek izvajanja zamaknili za eno leto, torej na konec letošnjega leta.

Načrte za vnovično preložitev je že pozdravil nemški kmetijski minister Alois Rainer, ki je poudaril, da je treba to obdobje izkoristiti za razbremenitev podjetji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot so navedli na kmetijskem ministrstvu, si je za preložitev začetka izvajanja na konec prihodnjega leta skupaj z drugimi članicami EU intenzivno prizadevala tudi Slovenija. Zato to napoved ocenjuje kot "izreden uspeh".

Zadovoljni so tudi v desnosredinski politični skupini Evropskega parlamenta Evropski ljudski stranki (EPP), medtem ko so v vrstah levosredinskih socialistov in demokratov (S&D) ter Zelenih kritični.