STA novice / Veselinovič uspel s tožbo proti Urbaniji

Veselinovič je Urbanijo tožil zaradi 11 tvitov z njegovega osebnega profila in dopisa, ki ga je v imenu Ukoma poslal na STA.

Prvi sklop pisanj, gre za sedem objav, je Veselinoviču očital odpustitev umirajočega odgovornega urednika Boruta Meška, ostali sklopi pisanj pa domnevne nepravilnosti pri vodenju STA.

Sodišče po zaslišanju Veselinoviča verjame, da so ga močno prizadele zlasti objave, vezane na Meška.

Objav namreč običajni bralci niso mogli razumeti drugače kot očitkov Veselinoviču, da je ravnal kruto in brezčutno, ugotavlja sodišče. "Takšno izjavljanje je brez dvoma tudi objektivno žaljivo, saj tožniku pripisuje ravnanje (spraviti ob službo nekoga, ki umira), ki v naši družbi velja za zavržno," je zapisano v sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Po pregledanih dejstvih je dodalo tudi, da je jasno, da Urbanija "ni uspel prepričati, da bi imel za objavljene izjave kakršnokoli podlago v dejstvih".

Sodišče je tako sklenilo, da je Urbanija z objavami o odpustitvi Meška "presegel svojo pravico do izražanja in posegel v čast in ugled Veselinoviča".

Pri iskanju ravnovesja med pravicami iz tožnikove osebno varovane sfere in toženčevo pravico svobodnega izražanja, je sodišče upoštevalo, da ni pomembno le to, kako se domnevno žaljive besede glasijo, ampak je enako pomembno, v kakšnih okoliščinah so bile rečene ali zapisane.

Med drugim je sodišče ugotovilo, da je imel Urbanija tedaj kot direktor Ukoma vse značilnosti vplivne javne osebe, vpete v politično življenje najvišje izvršne ravni. Sporne tvite pa je objavil sredi obdobja, ko je bilo pod vprašaj postavljeno državno financiranje STA in se je STA soočala z že drugim obdobjem ustavitve financiranja storitev, povezanih z opravljanjem njene javne službe. Ukom je že oktobra 2020 začel zavračati plačila za opravljanje javne službe STA. V spor je s sprejetjem sedmega protikoronskega zakona posegel tudi DZ, vpletena je bila celo Evropska komisija.

Primer Meška tedaj ni bil predmet javnega razpravljanja, tviti o njegovi smrti pa so se začeli vrstiti šele, ko vladi in Ukomu ni ostalo več nobenih argumentov v prid ustavitve financiranja STA, je verjelo sodišče. Ob tem je izpostavilo, da je celo Urbanija sam priznal, da je z objavami začel zato, ker se je želel braniti napadov in vsebinskih pritiskov, ki jih je bil deležen ob ustavitvi financiranja STA in je bilo to njegovo edino orožje. Zato sodišče ugotavlja, da objave niso imele namena opozoriti na pomembno temo.

Glede ostalih objav glede vodenja STA pa je sodišče ocenilo, da je bilo Veselinovičevo trpljenje bolj povezano z ravnanji tedanje vlade in z ustavitvijo financiranja STA, ko ga je skrbelo za zaposlene, kot samimi objavami Urbanije, oziroma da vse njegove duševne bolečine niso bile povezane le z objavami Urbanije, kar je sodišče upoštevalo pri odmeri odškodnine. Veselinovič je namreč od Urbanije zahteval 10.000 evrov, sodišče pa mu je prisodilo 3500 in zakonske obresti.

Veselinovič računa, da bo od Urbanije tako prejel okoli pet tisočakov, ki jih bo podaril Slovenskemu združenju za pomoč pri demenci Spominčica, tudi simbolno, da njegova ravnanja ne bodo šla v pozabo.

Sodbo pa vidi kot priznanje velike vrednosti "za vse neresnične grdobije", ki jih je javnost brala o njem. "Tega si šef Ukoma enostavno ne bi smel dovoliti," je dodal.