STA novice / Primož Gorkič - strokovnjak kazenskega prava (biografija)

Gorkič je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 2002, leta 2025 je opravil pravniški državni izpit. Leta 2009 pa je doktoriral z delom Procesna dejanja obdolženca v kazenskem postopku.

Tudi v svojem raziskovalnem delu se je ukvarjal zlasti z dokaznim pravom kazenskega postopka in varstvom zasebnosti. Je tudi avtor več znanstvenih in strokovnih besedil s področja kaznovalnega prava. Sodeloval je v več raziskovalnih projektih, ki so pokrivali široko paleto pravnih vprašanj, od regulacije zasebnosti, transparentnosti, tajnosti in drugih nasprotujočih si vrednot, pregon kaznivih dejanj na škodo financ EU in kibernetske kriminalitete.

V uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar so ob tem izpostavili, da je Gorkič svojo celotno dosedanjo poklicno pot posvetil proučevanju področja človekovih pravic, predvsem tistih, ki se nanašajo na kazenskopravno področje, te teme pa je pogosto povezoval z ustavnopravnimi.

V obdobju od 2024 do 2009 je na ljubljanski pravni fakulteti deloval kot mladi raziskovalec in asistent, nato pa do leta 2015 kot asistent in docent za področje kazenskega prava. Od leta 2010 je dopolnilno delal kot raziskovalec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2015 pa je postal izredni profesor za področje kazenskega prava na fakulteti.

Aktivno se je udeleževal tudi razprav o predlogih sprememb zakonodaje, med drugim ob poskusu ukinitve sodne preiskave.

Na sodiščih je deloval od leta 2002, sprva kot pripravnik na Višjem sodišču v Ljubljani, od 2007 do 2009 in v letih 2014/15 pa je delal kot strokovni sodelavec na vrhovnem sodišču.

Za vrhovnega sodnika ga je na predlog Sodnega sveta DZ izvolil decembra 2020, ko ga je podprlo 45 poslancev LMŠ, SD, SAB, SMC, Levice in narodnih skupnosti, proti pa je bilo 34 poslancev SDS, NSi in DeSUS, medtem ko so se v SNS glasovanja vzdržali. Zadostno podporo poslancev je Gorkič dobil šele v drugem poskusu, saj ga je v prvem podprlo zgolj 36, nasprotovalo pa mu je 38 poslancev, saj so se v Levici vzdržali.

Njegovo imenovanje so sicer tudi v drugo želeli preprečiti poslanci SDS, tudi z navedbo, da naj bi Gorkiču na dan glasovanja potekel naziv izredni profesor, saj naj ne bi izpolnjeval meril za ponovno izvolitev v naziv. S tem pa Gorkič tudi ne bi izpolnjeval pogojev za izvolitev na funkcijo vrhovnega sodnika. A se je izkazalo, da te informacije ne držijo. Tedanji predsednik DZ Igor Zorčič je namreč vmes od strokovnih služb pridobil dva dokumenta, ki sta dokazala, da je bil Gorkič le nekaj tednov pred glasovanjem v DZ ponovno izvoljen v naziv izrednega profesorja.

Gorkič je bil aktiven tudi mednarodno. Med drugim je bil leta 2018 gostujoči učitelj na zagrebški pravni fakulteti, sodeloval je pri raziskovalnih projektih univerz v Gradcu, na Dunaju in Luksemburgu, Mednarodnega olimpijskega komiteja, Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno kazensko pravo iz Freiburga ... Kot izhaja s spletne strani vrhovnega sodišča, je Gorkič član mednarodnega združenja za kazensko pravo in Evropske akademske mreže za kazensko pravo (ECLAN).

Od leta 2012 do 2016 je deloval kot kontaktna točka zveze za evropsko kazensko pravo in za varstvo finančnih interesov EU, od leta 2022 pa je mentor sodnikom v programu sveta Evrope za človekove pravice. Leta 2020 je bil ekspert v programu sveta Evrope pri vzpostavitvi varne hiše za otroke v Sloveniji, deloval pa je tudi v večdisciplinarni raziskovalni mreži agencije EU za človekove pravice, so navedli v uradu predsednice republike.

V življenjepis, objavljen na spletni strani ljubljanske pravne fakultete, pa je vpisal tudi članstvo Društva za kazensko pravo in kriminologijo Slovenije, bil pa je tudi član Društva za mednarodno gospodarsko pravo.

Od tujih jezikov govori angleško, nemško in hrvaško.

Gorkiča je za kandidata za ustavnega sodnika predlagal Aleš Završnik, direktor inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Mandat ustavnega sodnika bo nastopil 20. novembra in bo na ustavnem sodišču zamenjal sodnika Marka Šorlija, ki mu mandat poteče 19. novembra 2025.