STA novice / Vlada potrdila proračunske dokumente, poraba prek 18 milijard evrov (dopolnjeno)

Za leto 2026 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2027, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj mora najpozneje do srede poslati v obravnavo in potrditev v DZ.

Za leto 2026 je v državnem proračunu predvidenih 15,6 milijarde evrov prihodkov, kar je 2,1 odstotka manj, kot je v njem zapisano zdaj, odhodki pa se zvišujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,1 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je po seji povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Leto pozneje, ko je ob 16 milijardah evrov prihodkov načrtovanih za 18,1 milijarde evrov odhodkov, naj bi primanjkljaj prav tako znašal 2,1 milijarde evrov. To pomeni 2,8 odstotka BDP. Minister je ob tem dejal, da proračunski primanjkljaj sam po sebi še ne pomeni nekaj negativnega, če se ta sredstva učinkovito porabijo.

Spomnil je, da vlada pripravlja pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, zdravstva, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. "Gre za velike spremembe, ki vplivajo tudi na načrtovanje in izvajanje proračunov, v tem procesu smo iskali čim bolj optimalno razmerje med razvojno naravnanostjo računa in na drugi strani skrbjo za javne finance," je dejal.

V ospredju ostajajo ukrepi, namenjeni krepitvi znanosti, zagotavljanju primernih in cenovno dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pa tudi pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost, je naštel.

Poudaril je, da so pri pripravi proračunov sredstva, ki so bila prvotno predvidena za ministrstvo za obrambo, v vsakem ob prihodnjih dveh let zmanjšali za 110 milijonov evrov ter jih preusmerili na druge resorje, kjer se bodo uporabila za projekte z dvojno rabo. "Cilj je, da se sredstva za povečanje varnosti izvedejo tudi na drugih resorjih, ne le na obrambi," je dejal.

Ni pa še v proračunske dokumente vnesla napovedane obvezne božičnice, katere izplačilo za javne uslužbence je ocenjeno na 118 milijonov evrov letno. Ustreznega zakona namreč še ni in kot je dejal Boštjančič, proračuni vedno upoštevajo zgolj tiste odhodke, ki so zakonsko določeni.

Pri pripravi proračunskih dokumentov je vlada kot izhodišče med drugim upoštevala jesensko gospodarsko napoved, v kateri je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj poslabšal napoved gospodarske rasti za leto 2026 na 2,1 odstotka. Tudi zato so bila letos pogajanja s posameznimi proračunskimi porabniki nekoliko težja kot prejšnja leta, je povedal Boštjančič. Proračunski porabniki so zato od finančnega ministrstva slišali nešteta opozorila, da odhodki v prihodnjih letih ne bodo smeli več bistveno rasti.

Glede povprečnine za občine je vlada v predlog zakona o izvrševanju proračunov zapisala, da bo v prihodnjih dveh letih znašala 810 evrov na prebivalca. Je pa minister povedal, da pogajanja z občinami o tem še niso zaključena. "V primeru drugačnega dogovora bo višina povprečnine prilagojena v postopku sprejemanja v DZ," je dejal.

Letni dodatek za upokojence, ki bo vnovič izplačan v petih različnih višinah, se bo zvišal za pet evrov na 160 do 470 evrov.

Zneski lestvice za odmero dohodnine in olajšav se bodo tudi prihodnje leto zvišali, in sicer za 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji v juniju letos. Po podatkih statističnega urada je bila ta rast 5,8-odstotna. Socialni partnerji se bodo o tem še pogovarjali in če se bodo o uskladitvi dogovorili drugače, bo zakon o izvrševanju proračunov v postopku sprejemanja v DZ ustrezno prilagojen.