STA novice / Obtožbe vojnih zločinov v Gazi: Izrael na zatožni klopi dveh mednarodnih sodišč (tema)

Mednarodno kazensko sodišče (ICC)

Mednarodno kazensko sodišče v Haagu je neodvisno telo, ki je bilo s pogodbo Rimskega statuta ustanovljeno leta 2002. Ukvarja se s pregonom posameznikov, osumljenih najhujših kaznivih dejanj - vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti, zločina agresije in genocida. Trenutno šteje 125 držav članic, med katerimi ni ZDA, Kitajske in Rusije.

Preiskavo dejanj Izraela pa tudi Hamasa in drugih oboroženih palestinskih skupin je ICC zaradi morebitnih vojnih zločinov na zasedenih palestinskih ozemljih sprožil že leta 2021. Po vojni, ki je tam izbruhnila po napadu Hamasa 7. oktobra 2023, pa so jo še razširili.

Novembra lani je sodišče ugodilo zahtevi glavnega tožilca Karima Khana in izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta. Obtožnica ju v zvezi z dogodki zadnjih dveh let bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, vključno s stradanjem, umori in pregonom. Obtožbe genocida ne vsebuje.

ICC je nalog za prijetje izdal tudi za vodjo oboroženega krila Hamasa Mohameda Deifa, zahteval pa ga je Khan še za dva Hamasova voditelja Jahjo Sinvarja in Ismalila Hanijo, a je gibanje vmes potrdilo smrt vseh treh.

Izrael resda ni član ICC, a ima ta v skladu z Rimskim statusom pristojnost obravnave kaznivih dejanj, ki jih bodisi zagreši državljan članice bodisi se zgodijo na ozemlju države članice. Palestina je k sodišču pristopila leta 2015, ICC pa je nato leta 2021 ugotovil svojo pristojnost za ozemlja Palestine, ki jih od leta 1967 zaseda Izrael - Gazo in Zahodni breg, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom.

Za uresničitev naloga za prijetje se ICC zanaša na članice, ki so na svojem ozemlju dolžne prijeti in izročiti iskane osebe. Države sicer naloga za aretacijo ne izvršijo vedno in tudi v primeru Netanjahuja so podajale različne napovedi ukrepanja.

Madžarska ga denimo ni pridržala ob njegovem aprilskem obisku in je v znak protesta celo sprožila postopek izstopa iz sodišča. Da ga ne bi pridržali, sta bili jasni tudi Poljska in Nemčija. Najostreje pa ukrepanju ICC nasprotujejo v ZDA, ki so celo uvedle sankcije proti njegovim tožilcem in sodnikom, vključno s Slovenko Beti Hohler, ki je bila članica panela, ki je odobril izdajo naloga za prijetje Netanjahuja.

Sojenje v odsotnosti pred sodiščem ni mogoče.

Trenutno je sicer na ICC v teku ponovna preučitev izraelskega izpodbijanja pristojnosti sodišča za pregon izraelskih državljanov in obravnave dogajanja na palestinskih ozemljih nasploh. Potem ko je sodišče sprva ugovore Izraela zavrnilo, mu je pritožbeni senat aprila naložil ponovno odločanje. Jasne časovnice v primeru ni.

Meddržavno sodišče (ICJ)

Dogajanje v Gazi se je znašlo tudi na Meddržavnem sodišču, ki se prav tako nahaja v Haagu, a ima povsem drugačen mandat kot ICC. Med drugim ne more preganjati posameznikov ali izdajati nalogov za pridržanje.

Gre za najvišje sodno telo znotraj Združenih narodov, ustanovljeno po drugi svetovni vojni leta 1945 in z namenom reševanja sporov med državami, ponavadi glede obtožb kršenja mednarodnih pogodb. Podaja tudi svetovalna mnenja.

Primer proti Izraelu je na sodišču decembra 2023 sprožila Južna Afrika, ki Izrael v zvezi z njegovim ravnanjem v Gazi, kjer je bilo ubitih več deset tisoč ljudi, obtožuje genocida nad Palestinci. Konkretno mu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948.

ICJ še ni začel presojati same vsebine zadeve in večina opazovalcev po poročanju francoske tiskovne agencije AFP začetka s tem povezanih obravnav ne pričakuje pred letom 2027, odločitve pa ne pred koncem tega leta ali še pozneje.

Izraelu, ki obtožbe genocida odločno zanika, je namreč sodišče rok za pripravo in predložitev pisnega odgovora na tožbo Južne Afrike podaljšalo do januarja 2026. Temu bi lahko ob preučevanju ugovorov obeh strani sledilo še več mesecev pravnih pregovarjanj.

Je pa sodišče doslej Izraelu na predlog tožnice odredilo sprejetje več nujnih ukrepov za preprečitev genocida in zagotovitev pomoči v enklavi. Ključna zahteva Južne Afrike je bila sicer ustavitev izraelskih operacij v Gazi, a sodišče temu ni sledilo.

Čeprav so odločitve ICJ za države zavezujoče in se nanje ni mogoče pritožiti, jih sodišče ne more uveljaviti oziroma ne more prisiliti države, da jih izvaja.

Tožbi Južne Afrike proti Izraelu se je doslej pridružilo več držav, med njimi Španija, Irska, Turčija, Mehika, Bolivija, Kolumbija in Libija. O pridružitvi razmišlja tudi Slovenija, ki pa obenem poudarja, da je čas za ta korak do 28. januarja 2026.