STA novice / Golob: Cilj za prihodnji dve leti vzdržnost javnih financ

Golob je spomnil, da je Slovenija v mandatu te vlade resneje zakorakala na pot strukturnih sprememb. Te bodo imele dolgoročni učinek. "Vlada je posegla na področja, ki ne dajejo všečnih rezultatov v tem mandatu, mogoče pa dajejo vzdržno javnofinančno sliko za naslednji mandat, dva ali tri," je dodal.

Ob tem ji je uspelo zmanjševati javni dolg v deležu bruto domačega proizvoda (BDP). Javni dolg je sicer nominalno nekoliko zrasel, a rast je bila počasnejša od gospodarske rasti, je pojasnil.

Med prioritetami predstavljenih proračunskih dokumentov je izpostavil štiri stebre, na katerih vlada "gradi od začetka mandata in bo gradila tudi v naslednjem". To so socialna država, znanje, investicije in varnost.

Socialna država je samo tista država, ki krepi javno dobro, je opozoril. Država mora zagotoviti sredstva in sisteme, v katerih se bodo socialne storitve izvajale, je dejal in dodal, da je v predlog proračunov med drugim vštet zimski dodatek za upokojence.

"Znanje je edino naravno bogastvo, ki ga Slovenci imamo, da smo lahko konkurenčni v širokem in velikem svetu," je nadaljeval. Zato so se že povečala vlaganja in se še bodo. Ob tem se mu zdi pomembno spodbujanje novih investicij v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo.

Kot četrto prioriteto je izpostavil odpornost, varnost in obrambo. A za povečanje varnosti se ne povečujejo le obrambni izdatki, je dejal. "Ravno obratno - verjamemo, da bomo varni kot družba takrat, ko bomo poleg obrambe vlagali tudi v varnost in predvsem v odpornost," je zatrdil. Napovedal je še, da bodo sredstva za odpornost naraščala hitreje kot za kaj drugega.

Za leto 2026 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zmanjšujejo za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov, odhodki pa zvišujejo za 3,2 odstotkov na 17,7 milijarde evrov. Leta 2027 se bo poraba zvišala na 18,1 milijarde evrov, prihodki pa na 16 milijard evrov.

Golob je dejal, da proračuna sledita cilju vzdržnosti javnih financ. Primanjkljaj v nobenem letu ne bo presegel treh odstotkov bruto domačega proizvoda, to pa je bistveno manj, kot je povprečje držav članic EU, je povedal.

Podrobneje je te številke v nadaljevanju seje predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, vsebinske razprave pa danes še ne bo, saj bo najprej stekla na sejah zainteresiranih delovnih teles. Te bodo sklicane v prihodnjih dneh in po zaključku postopka naj bi DZ oba proračuna potrdil na novembrski seji.