STA novice / DNS: Ministrstva naj nehajo naročati prikrite oglase
ponedeljek, 6.10.2025
Ljubljana, 06. oktobra (STA) - Društvo novinarjev Slovenije poziva ministrstva, javne zavode in podjetja, naj nemudoma prenehajo naročati prikrite oglase, medijske hiše pa, da jasno ločijo oglaševane vsebine od novinarskih izdelkov. Novi zakon o medijih namreč določa, da morajo biti vse plačane objave v medijih označene z oznako plačana objava in ločene od uredniških vsebin.
Novi zakon o medijih veliko jasneje opredeljuje prepoved prikritega oglaševanja, ki bi lahko bralca, poslušalca ali gledalca zavajalo glede tega, ali gre za plačano vsebino. Vse plačane objave morajo biti nedvoumno označene z omenjeno oznako in jasno ločene od uredniških vsebin, so opozorili.
Po njihovi ugotovitvi je prikrito oglaševanje, ki ga prepoveduje tudi Kodeks novinarjev Slovenije, v zaostrenih finančnih pogojih praksa številnih medijev. A naročajo ga tudi državni organi, ne le zasebna podjetja, so kritični.
Kot primer so izpostavili javno naročilo za komunikacijske storitve upravljanja odnosov z mediji in vplivneži za shemo Izbrana kakovost mesa, objavljenem 16. septembra. V njem je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izrecno zahtevalo promocijske objave, ki ne bodo označene kot plačane vsebine, so zapisali.
Takšna zahteva v javnem naročilu, ki so ga po novinarskih vprašanjih Mladine sicer ustavili, po mnenju društva predstavlja "nevaren poseg v uredniško avtonomijo in transparentnost javnega komuniciranja". "Hkrati spodkopava osnovni načeli, na katerih temelji novinarski poklic - to sta jasna ločnica med uredniškimi vsebinami in oglaševanjem ter dolžnost obveščanja javnosti v interesu državljanov, ne naročnikov propagandnih kampanj," so jasni.
Država kot ena od ključnih varuhinj demokracije mora po mnenju društva zagotavljati pogoje, v katerih mediji lahko opravljajo svojo nadzorno funkcijo nad oblastjo.
Čeprav je kmetijsko ministrstvo ustavilo omenjeno naročilo, primer jasno kaže, da zgolj sprejetje novega medijskega zakona ni dovolj. Tako mediji kot državne institucije morajo namreč njegove določbe dosledno spoštovati in izvajati v praksi, so pozvali.
Slovenski medijski prostor je z novim zakonom o medijih, ki ga je DZ sprejel 3. septembra, dobil obsežnejšo prenovo zakonodaje po več kot 20 letih. Med drugim določa obvezno razkritje lastništva in financiranja medijev, uvaja nove finančne sheme za digitalizacijo tiskanih medijev in krepitev digitalnih medijev, opredeljuje pa tudi področje vplivnežev.
Zadnje novice
-
Ministrstvo predlaga peto spremembo strateškega načrta skupne kmetijske politike
28.8.2026 -
Svet romske skupnosti poziva vlado k novemu pristopu reševanja romskih vprašanj
28.8.2026 -
Nevladniki opozarjajo na škodljive posledice sprejetja novele zakona o tujcih
28.8.2026 -
Ministrstvo z osnutkom zakona o skladu za redke bolezni otrok
28.8.2026 -
Ostrc: Denar in zmogljivosti tja, kjer jih pacienti potrebujejo
28.8.2026 -
Za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe tudi 375 evrov dodatka za izvajalce oskrbe na domu
27.8.2026 -
Novela zakona o RTVS že tretji predpis v kratkem času, ki Varuhu zmanjšuje pomen brez predhodnega posvetovanja
27.8.2026 -
Predlog novele zakona o RTVS posega v vodenja zavoda (seznam)
27.8.2026 -
Predsednica uprave RTVS Gorščak: Novela zakona o RTVS posega v neodvisnost zavoda
27.8.2026 -
Ukrepi glede beračenja morajo po navedbah Varuha temeljiti na človekovih pravicah
27.8.2026 -
Slovenija bo za posebno predstavnico EU za človekove pravice predlagala Verico Trstenjak
27.8.2026 -
Po oceni vlade kavcijski sistem za embalažo pijač še pet let ne bo potreben
27.8.2026