STA novice / DNS: Ministrstva naj nehajo naročati prikrite oglase
ponedeljek, 6.10.2025
Ljubljana, 06. oktobra (STA) - Društvo novinarjev Slovenije poziva ministrstva, javne zavode in podjetja, naj nemudoma prenehajo naročati prikrite oglase, medijske hiše pa, da jasno ločijo oglaševane vsebine od novinarskih izdelkov. Novi zakon o medijih namreč določa, da morajo biti vse plačane objave v medijih označene z oznako plačana objava in ločene od uredniških vsebin.
Novi zakon o medijih veliko jasneje opredeljuje prepoved prikritega oglaševanja, ki bi lahko bralca, poslušalca ali gledalca zavajalo glede tega, ali gre za plačano vsebino. Vse plačane objave morajo biti nedvoumno označene z omenjeno oznako in jasno ločene od uredniških vsebin, so opozorili.
Po njihovi ugotovitvi je prikrito oglaševanje, ki ga prepoveduje tudi Kodeks novinarjev Slovenije, v zaostrenih finančnih pogojih praksa številnih medijev. A naročajo ga tudi državni organi, ne le zasebna podjetja, so kritični.
Kot primer so izpostavili javno naročilo za komunikacijske storitve upravljanja odnosov z mediji in vplivneži za shemo Izbrana kakovost mesa, objavljenem 16. septembra. V njem je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izrecno zahtevalo promocijske objave, ki ne bodo označene kot plačane vsebine, so zapisali.
Takšna zahteva v javnem naročilu, ki so ga po novinarskih vprašanjih Mladine sicer ustavili, po mnenju društva predstavlja "nevaren poseg v uredniško avtonomijo in transparentnost javnega komuniciranja". "Hkrati spodkopava osnovni načeli, na katerih temelji novinarski poklic - to sta jasna ločnica med uredniškimi vsebinami in oglaševanjem ter dolžnost obveščanja javnosti v interesu državljanov, ne naročnikov propagandnih kampanj," so jasni.
Država kot ena od ključnih varuhinj demokracije mora po mnenju društva zagotavljati pogoje, v katerih mediji lahko opravljajo svojo nadzorno funkcijo nad oblastjo.
Čeprav je kmetijsko ministrstvo ustavilo omenjeno naročilo, primer jasno kaže, da zgolj sprejetje novega medijskega zakona ni dovolj. Tako mediji kot državne institucije morajo namreč njegove določbe dosledno spoštovati in izvajati v praksi, so pozvali.
Slovenski medijski prostor je z novim zakonom o medijih, ki ga je DZ sprejel 3. septembra, dobil obsežnejšo prenovo zakonodaje po več kot 20 letih. Med drugim določa obvezno razkritje lastništva in financiranja medijev, uvaja nove finančne sheme za digitalizacijo tiskanih medijev in krepitev digitalnih medijev, opredeljuje pa tudi področje vplivnežev.
Zadnje novice
-
Pol leta od uveljavitve sprememb pri delovni uspešnosti nekatera vprašanja ostajajo (tema)
14.7.2026 -
Odločanje o kandidaturi Fajon za posebno predstavnico EU naj bi odložili
13.7.2026 -
Odbor DZ potrdil predlog novele za večjo konkurenčnost podjetij
13.7.2026 -
Nekdanji minister Sajovic neupoštevanje dela izdatkov kot obrambnih pripisal birokraciji
13.7.2026 -
Po neodreditvi opozicijskih parlamentarnih preiskav komisija za poslovnik v četrtek o sklicevanju izrednih sej DZ
13.7.2026 -
V NSi zaradi odločbe ustavnega sodišča strah pred vračanjem koncesij, opozicija poudarja javni interes
13.7.2026 -
KPK vladi, DZ in DS poslala priporočila za večjo transparentnost zakonodajnih postopkov (daljše)
13.7.2026 -
Poslancu Svobode Žavbiju opomin zaradi izjav na račun Zagovornika (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Bruselj jeseni s podlago za starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij v EU (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Kajzer pričakuje pojasnila glede postopka izbire Fajon za posebno predstavnico EU (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Na poslanskih klopeh pred počitnicami še paket vladnih zakonov
13.7.2026 -
EU s sankcijami proti Rusiji zaradi zlonamernih kibernetskih dejavnosti
13.7.2026