STA novice / Revizorji vnovič z negativnim mnenjem za odhodke proračuna EU

Ocenjena stopnja napake pri porabi iz proračuna EU se je s 5,6 odstotka v letu 2023 lani zmanjšala na 3,6 odstotka, kar se revizorjem še vedno zdi zaskrbljujoče. Zato so že šesto leto zapored izdali negativno mnenje o porabi EU.

"Zmanjšanje stopnje napake je sicer korak v pravo smer, vendar je pri celotni porabi EU še vedno preveč nepravilnosti," je v predstavitvi letnega poročila dejal predsednik Evropskega računskega sodišča Tony Murphy.

Nepravilnosti je pripisal trajnim slabostim v strukturah nadzora in odgovornosti. "Ko se oblikuje dolgoročni proračun EU za obdobje po letu 2027, bi oblikovalci politik morali uporabiti spoznanja iz naših ugotovitev, da bi zagotovili vzdržnost in transparentnost prihodnjih proračunov EU," je menil.

Tudi za leto 2024 je bila ocenjena skupna stopnja napake v veliki meri posledica nepravilnih plačil, povezanih s porabo v okviru kohezijske politike EU. Na tem področju je stopnja napake lani dosegla 5,7 odstotka, potem ko je bila leto prej pri 9,3 odstotka.

Najpogostejše napake v proračunu EU pa so še vedno tiste, ki so povezane z neupravičenimi projekti in stroški ter nespoštovanjem pravil o javnem naročanju.

Odhodkom iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki se je lani izvajal četrto leto, je računsko sodišče izdalo mnenje s pridržkom. Od 28 plačil nepovratnih sredstev v skupnem znesku 59,9 milijarde evrov, lani izplačanih državam članicam v okviru mehanizma, jih šest ni bilo v skladu s pravili in pogoji. Revizorji so odkrili tudi primere slabo zasnovanih mejnikov in ciljev ter ponavljajoče se težave glede zanesljivosti informacij, ki so jih države članice vključile v svoje izjave o upravljanju.

Sodišče je zato za odhodke iz mehanizma za okrevanje in odpornost izreklo mnenje s pridržkom. Ob tem je poudarilo, da bi bilo treba take modele porabe v prihodnosti uporabljati le, če je mogoče zagotoviti, da so odgovornosti jasne, financiranje neposredno povezano z merljivimi rezultati, plačila pa sledljiva do dejanskih stroškov.

Na strani prihodkov revizorji niso zaznali napak. So pa opozorili na težave v zvezi s carinskimi dajatvami, za katere obstaja tveganje, da jih uvozniki ne prijavijo ali jih prijavijo nepravilno.

Evropsko računsko sodišče je v poročilu poudarilo tudi, da se lahko z najemanjem posojil povečajo tveganja za prihodnje proračune EU. Do leta 2027 bi vrednost neporavnanih najetih posojil EU lahko presegla 900 milijard evrov, kar je skoraj desetkrat več kot leta 2020, pred začetkom izvajanja svežnja za okrevanje po pandemiji NextGenerationEU. Poleg tega bi lahko skupna plačila obresti za ta sveženj v sedanjem proračunskem obdobju za več kot dvakrat presegla prvotne napovedi Evropske komisije.

Revizorji so zato poudarili, da je treba za ohranitev vzdržnosti prihodnjih proračunov EU pozorno preučiti vse večje breme obveznosti, povezanih z najemanjem posojil. Pri tem so opomnili na pomembnost trdnih jamstev in na to, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za izvajanje programov EU.

Evropsko računsko sodišče je neodvisni zunanji revizor EU. Sedež ima v Luxembourgu, iz Slovenije je njegov član Jorg Kristijan Petrovič, ki bo letno poročilo za leto 2024 danes predal predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič.