STA novice / Slovenija znova izvoljena v Svet ZN za človekove pravice

V okviru svoje kandidature je Slovenija ZN predložila prostovoljne zaveze, v katerih je opisala svojo zavezanost k napredku na področju pravic spolov, zaščiti otrok in manjšin ter zagovarjanju pravice do zdravega okolja.

"V času, ko zaupanje v multilateralizem bledi in se človekove pravice in humanitarno pravo soočata z izjemnimi izzivi, izvolitev Slovenije v Svet za človekove pravice pošilja jasno sporočilo: izbira dialoga namesto delitev in načel namesto moči. Od podnebne krize in dobe umetne inteligence do tragedij v Gazi, Ukrajini, Sudanu, Afganistanu in drugod - bomo glas za gradnjo zaupanja, spodbujanje sodelovanja in zagotavljanje prihodnosti," je po izvolitvi sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon.

Slovenija je bila članica Sveta za človekove pravice v mandatnem obdobju 2007-2010 ter 2016-2018. V času slovenskega predsedovanja v drugem mandatu je takratni predsednik ZDA Donald Trump svojo državo umaknil iz 47-članskega Sveta zaradi domnevne nastrojenosti proti Izraelu.

Skupine za človekove pravice so tokratne volitve kritizirale kot nekonkurenčne, saj so se države članice ZN vnaprej dogovorile za to, kdo bo kandidiral iz njihove regionalne skupine in število kandidatk je bilo enako številu prostih mest. V Skupini Vzhodna Evropa je za enega od dveh prostih sedežev poleg Slovenije kandidirala še Estonija, ki je dobila 171 glasov.

Iz afriške skupine so bile izvoljene Mauritius, Južna Afrika, Egipt in Angola, iz skupine Zahodna Evropa in drugi Italija in Velika Britanija, iz skupine Latinska Amerika in Karibi Čile in Ekvador, iz azijske skupine pa Pakistan, Irak, Vietnam in Indija.

"Nekonkurenčne volitve škodujejo ugledu in delu Sveta za človekove pravice, saj omogočajo, da se manj kot idealni kandidati brez težav prebijejo in zavirajo pobude na področju človekovih pravic," je po volitvah sporočila newyorška direktorica skupine za človekove pravice ISHR Madeleine Sinclair.

"V zadnjih letih so države zavrnile očitno nesprejemljive kandidate, kot so Savdska Arabija leta 2024, Rusija leta 2023 in Venezuela leta 2022. To je bilo mogoče le zato, ker so bile regionalne liste konkurenčne in ker so načelne države postavile načelne kandidature, ki jih morajo nujno ponovno vzpostaviti," je dodala.

Svet za človekove pravice je leta 2006 ustanovila Generalna skupščina namesto Komisije za človekove pravice, ki je bila prav tako glavni organ ZN za področje človekovih pravic. Svet za človekove pravice tvori 47 držav, ki prihajajo iz regionalnih geografskih skupin sistema ZN.

Afriški skupini pripada 13 sedežev, Aziji in Pacifiku prav tako 13 sedežev, Latinski Ameriki in Karibom osem, Zahodni Evropi in drugim sedem ter Vzhodni Evropi šest.