STA novice / Varuh človekovih pravic največ kršitev ugotovil pri ministrstvu za delo

Kot je na seji povedal namestnik varuha Jože Ruparčič, je Varuh lani obravnaval 6288 zadev, od tega več kot 3100 pobud. Ugotovili so 174 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin in drugih nepravilnosti. Največ je bilo kršitev načela dobrega upravljanja, in sicer 57. Ugotovili pa so tudi kršitve neupravičenega zavlačevanja postopkov, enakega varstva pravic, enakosti pred zakonom, pravice do socialne varnosti, zdravstvenega varstva, pravice invalidov in otrok, je naštel.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po ugotovitvah Varuha še vedno ne deluje po načelu dobrega upravljanja. Odločbe o osebni asistenci denimo niso ustrezno obrazložene.

Stanje v domovih za starejše je Ruparčič označi za "alarmantno". Številni se namreč soočajo s hudo kadrovsko stisko. Posledično veliko postelj v domovih ostaja praznih, posamezne oddelke pa celo zapirajo.

Še vedno ostaja aktualna sistemska pomanjkljivost zakonske ureditve oskrbovanih stanovanj. Po Varuhovem mnenju bi moral zakonodajalec denimo opredeliti enotne pogoje za najem oskrbovanih stanovanj.

Na področju invalidov pa Varuh opozarja, da je medicinski model invalidnosti, ki je uveljavljen v nacionalnih predpisih, nujno nadomestiti s socialnim modelom, ki izhaja iz konvencije o pravicah invalidov.

Ruparčič je nenazadnje predstavil poročilo Varuha o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za lani. V tem okviru so obiskali 72 krajev odvzema prostosti. Med drugim poročilo izpostavlja kritične razmere v zavodih za prestajanje kazni zapora zaradi prezasedenosti.

Po predstavitvi poročila Varuha za lani so na ministrstvu za delo med drugim povedali, da so s sprejetimi ukrepi okrepili varnost in zdravje pri delu. Na opozorila glede otrok, ki ne morejo odraščati v svoji matični družini, pa so odgovorili v noveli zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki določa višjo oskrbnino, je dejal državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost glede dolgega čakanja starejših na sprejem na varovani oddelek pričakujejo učinek od zakona o dolgotrajni oskrbi. V skladu z njim je uporabnikov, ki imajo oskrbovalca družinskega člana, že več kot 1800, je poudaril državni sekretar na ministrstvu Luka Omladič. Po njegovem pojasnilu ni nujno, da vsak človek z demenco potrebuje prav varovani oddelek.

V razpravi je Alenka Helbl iz SDS izpostavila problem dijakov z odločbami. Ti po njenih besedah potrebujejo prilagoditve tudi pri opravljanju mature, vendar se ta njihova pravica v praksi ne izvaja. Ruparčič se je strinjal, da so tovrstne kršitve zaskrbljujoče. Šole in druge pristojne institucije je opozoril, da so odločbe pravno zavezujoče.

Tereza Novak iz Svobode pa je izrazila zadovoljstvo, da ministrstvo za solidarno prihodnost išče načine za iskanje kadra v domovih za starejše. Po njenih besedah je v tem pogledu pomemben razpis za vključevanje prostovoljcev. Ti sicer res ne morejo biti nadomestilo za kader, so pa lahko pomembna podpora starejšim, je menila.