STA novice / Na posvetu DS poudarili pomen lokalnih skupnosti

V DS po njegovih besedah verjamejo, da so lokalne skupnosti temelj razvoja. Najbolj namreč poznajo svoje potrebe in potenciale. Slovenija je po njegovih navedbah močno centralizirana država, veliko ljudi se vozi na delo v Ljubljano, kar med drugim povzroča težave v prometu. Uvedba pokrajin je ključna za odločanje bližje ljudem, omogočila bi hitrejše postopke in zmanjšala razvojne razlike, je dejal. Hkrati bi pokrajine okrepile sposobnost države za soočanje s kriznimi izzivi, kot so bile denimo katastrofalne poplave.

Kot je dodal, je DS tudi na svojih regijskih obiskih razbral veliko željo po uvedbi pokrajin. Te bi samostojno odločale o svojem razvoju, krepile bi čezmejno sodelovanje in učinkovito koristile evropska sredstva. Regionalizacija bi poleg tega prispevala k večjemu zaupanju v institucije, je poudaril.

Na posvetu želijo osvetliti tako strateške kot operativne vidike lokalnega upravljanja in povezati evropske trende z lokalnimi potrebami. To bo po Lotričevih besedah prispevalo k boljšemu razumevanju celotnega sistema lokalne in regionalne samouprave in njegove vloge pri razvoju družbe. Hkrati bo spodbudilo oblikovanje bolj vključujočih, preglednih in razvojno naravnanih javnih politik v prihodnosti.

Vodja slovenske delegacije v Odboru regij EU Ivan Žagar je pojasnil, da odbor pripravlja mnenja denimo na poziv Evropske komisije in Evropskega parlamenta, pripravlja pa tudi mnenja na lastno pobudo. Prizadeva si, da se uveljavi partnerski odnos med lokalno, nacionalno in evropsko oblastjo. Po njegovem svarilu se je avtonomija občin v 30 letih zmanjšala. Avtonomne so le na deklarativni ravni, je izpostavil.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečka Đurova je Slovenija zdaj na razpotju. Dozdajšnja pot vodi v centralizacijo, lahko pa bi se odločili tudi za policentrični razvoj. V naši državi vidi velike razvojne razlike, ki jih je treba preseči. Zdi se mu, da je napočil čas, da bi obstoječi model zamenjali z regionalnim razvojnim modelom. Zdaj pripravljajo strategijo regionalnega razvoja od leta 2026 do leta 2050, njen cilj pa je zagotoviti visoko kakovost življenja.

Na omizju o refleksiji razvoja slovenske lokalne in regionalne samouprave je nekdanji župan Mestne občine Maribor Boris Sovič povedal, da so plače v tej občini nižje od slovenskega povprečja, prometnih nesreč je več, izdanih je manj gradbenih dovoljenj na tisoč prebivalcev, manj je tudi zgrajenih stanovanj.

Prav tako je v primerjavi z vsemi občinami manj investicij lokalne skupnosti, dolg na prebivalca pa je bil v tej mestni občini leta 2024 v primerjavi z ostalimi občinami višji za dve tretjini. "Če se pristop ne bo spremenil, ni pričakovati sprememb," je posvaril.

Na omizju o trendih in razvoju lokalne in regionalne samouprave v Evropi je Björn Egner s Tehnične univerze v Darmstadtu v Nemčiji na podlagi izkušenj iz svoje države izpostavil, da si je treba pri oblikovanju občin prizadevati za ravnovesje med njeno učinkovitostjo in demokracijo. "Občine so lahko zelo velike, vendar se občani ne bodo poistovetili z njimi," je posvaril.

Colin Copus z univerze De Montfort v Leicestru v Veliki Britaniji pa je povedal, da sestava svetov na lokalni ravni v Veliki Britaniji v veliki meri odraža strankarsko zastopanost v nacionalnem parlamentu. Skoraj 80 odstotkov svetnikov namreč prihaja iz treh glavnih strank v državi.