STA novice / Koalicija in opozicija enotni glede odškodnin za kazenske zaplembe premoženja

S predlogom, kot je v torek zvečer v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja na seji DZ pojasnil poslanec Svobode Martin Premk, želijo odpraviti pravno praznino po letu 2022, ko so z zakonom o debirokratizaciji izbrisali del, ki je urejal odškodninske zahteve zaradi kazenskih zaplemb premoženja. Številni postopki so tako obstali, upravičenci pa so ostali brez pravne podlage za uveljavljanje svojih pravic.

"Novela s tem vrača ustavno skladnost in pravno varstvo na področju, ki neposredno zadeva človekove pravice in popravo zgodovinskih krivic," je dejal Premk.

Da bodo predlog podprli, so v današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali tako v delu opozicije kot v koaliciji. "Predlog ne ustvarja novih retroaktivnih pravic, temveč vzpostavlja novo postopkovno pot za uveljavitev pravic, ki so bile mogoče pred sprejetjem zakona o debirokratizaciji," je izpostavila poslanka SD Mojca Šetinc Pašek.

Po mnenju Levice gre za občutljivo in zahtevno zgodovinsko ter pravno temo, ki sega v samo jedro razmerja med popravo krivic preteklosti in varovanjem načela pravne varnosti današnje države. Čeprav so dogodki, na katere se predlog nanaša, stari več kot 70 let, še vedno zadevajo dostojanstvo posameznikov in verodostojnost naše pravne države, je poudaril poslanec Milan Jakopovič. "Naloga zakonodajalca je, da ohrani doslednost in zaupanje v zakonodajni sistem in ta predlog to omogoča, zato njegov sprejem podpiram," je dodal.

V SDS verjamejo, da zakon do določene mere izboljšuje položaj oškodovancev, ki jim je bilo zaradi obsodbe zaseženo premoženje, da se jim odpravi krivica, zato predlogu ne bodo nasprotovali, je poudaril poslanec Jožef Lenart. Po mnenju NSi predlog prinaša upravičencem pravico do odškodnine zaradi neupravičeno zaplenjenega premoženja, zato ga bodo podprli, je poudaril Franc Medic.

Predlog novele dopušča vračanje premoženja v naravi, če pa vrnitev premoženja ali dela premoženja zaradi razlogov pravne ali dejanske narave ni možna, pa imajo upravičenci pravico do povrnitve škode tudi v obliki obveznic, kar se ureja z zakonom o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Pravica do odškodnine je omejena, saj se iz razlogov finančne zmožnosti države ne predvideva vračanja izgubljenega dobička, je med drugim pojasnila poslanka Svobode Lena Grgurevič.