STA novice / Predsednica bo ponovila razpisa za imenovanje guvernerja in varuha za človekove pravice (dopolnjeno)

Odločitev predsednice republike tako sledi večinskemu predlogu parlamentarnih strank, torej treh strank koalicije, je v izjavi po srečanju s predstavniki petih parlamentarnih strank o nerešenih kadrovskih vprašanjih, ki ga je gostila v predsedniški palači, dejala Pirc Musar.

Obenem je izpostavila tudi tesno časovnico za imenovanje, na kar je opozorila tudi stranke, je navedla. Roki bodo namreč padli na zadnjo redno sejo pred parlamentarnimi volitvami, kar pomeni, da je "naša skupna odgovornost sedaj seveda toliko večja". V uradu pa bodo naredili vse, da razpis objavijo že v petek. Poudarila je še, da je "skupna odgovornost vseh nas, da ti dve mesti zapolnimo, koliko je to realno, je pa mnogo več odvisno od parlamentarnih strank".

Pirc Musar je prav tako prepričana, da je pred današnjim srečanjem s strankami in odločitvijo za ponovitev obeh razpisov izkoristila tudi druge možnosti, ki ji jih daje zakonodaja in predlagala tudi kandidate, ki se na razpis niso prijavili.

"Poskusila sem vse, sedem kandidatov za guvernerja, tri za varuha človekovih pravic. Z gotovostjo lahko zatrdim, da po mojih tehtnih presojah noben kandidat ni bil slab, vsi so izpolnjevali kompetence in merila, ki sem si jih zadala pri imenovanju najvišjih funkcionarjev v Republiki Sloveniji," je izpostavila.

Obenem se nadeja, da bo do zadnje redne seje v tem sklicu DZ, ki bo januarja, uspela najti soglasje tudi za imenovanje treh novih ustavnih sodnikov. Marca se namreč mandat izteče aktualnima ustavnima sodnikoma Mateju Accettu in Klemnu Jakliču, aprila pa še Rajko Knezu.

Predstavniki parlamentarnih strank so po srečanju navedli, da o posameznih imenih niso govorili, pač pa so se s predsednico pogovorili o poteku postopkov.

V Svobodi in Levici so ob tem znova izpostavili zavzemanje za ponovitev razpisa za funkciji guvernerja in varuha. Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je to možnost označila za najbolj transparentno. Zagotovila je, da bodo v največji vladni stranki "tvorno pristopili" tudi tako, da bodo pomagali pri iskanju kandidatov, primernih za obe funkciji.

Koordinatorica Levice Asta Vrečko je ocenila, da bo zdaj možno najti rešitev. Opozorila pa je, da bo pri varuhu človekovih pravic odgovornost tudi na opoziciji, da "spoštujejo strokovno delo tistih, ki se zavzemajo za človekove pravice in ne poudarjajo seveda nekih svojih ideoloških predpostavk".

Predsednik SD Matjaž Han je medtem izpostavil, da je odgovornost na celotni politiki in da nimajo nimajo "privilegija, da bi preveč napenjali mišice". Lista možnih kandidatov za novega guvernerja je po njegovem mnenju še precej dolga in bi primernega kandidata lahko našli tudi tam. A če je ponovitev razpisov rešitev, da zaprejo ti dve kadrovski vprašanji, je sam "absolutno za". Kot nekdanji dolgoletni vodja poslancev stranke, pa sodeč po preteklih izkušnjah ocenjuje, da bo na tej točki mandata "zadeva relativno kar težka", zlasti pri imenovanju varuha, kjer je potrebna dvotretjinska večina, torej 60 glasov poslancev.

Pri pridobivanju teh pa je predsednica računala predvsem na glasove opozicijske NSi. Predsednik stranke Jernej Vrtovec je po srečanju dejal, da je sicer NSi lahko ključ do tega, a meni, da je prelaganje odgovornosti na opozicijo neodgovorno. "Če so človekove pravice univerzalne, je treba iskati konsenz čez ideološke prepreke, pri tem pa smo neomajni in ne bomo barantali za druge funkcije, kot so guverner ali pa ustavno sodišče," je dejal.

Srž problema pri imenovanju novega varuha pa je po njegovi oceni odnos med koalicijo in predsednico države. "Videli bomo, kakšno bo usklajevanje naprej, kako bo potekal razpis in kakšna bodo imena, če bo do tega sploh prišlo, glede na to, da pač se izteka mandat," je še dodal.

Predsednik SDS Janez Janša, ki je že ob prihodu na srečanje dejal, da bi bilo tik pred iztekom mandata nehigienično hiteti, je povedal, da so sami podali predlog, da se z imenovanji počaka do naslednjega mandata. Tedaj bodo za mizo najverjetneje sedelo nekaj dodatnih strank, kakšne, ki je bila prisotna danes, pa ne bo več, je dejal.

Meni pa tudi, da gre za funkcije, ki bodo pomembne v naslednjem mandatu. Izpostavil je predvsem sestavo ustavnega sodišča, pri katerem bo po njegovem videnju naloga predsednice, da zagotovi, da bo ustavno sodišče spet ustavno sodišče. "S temi imeni, ki danes krožijo, tega obeta ni," je sklenil.