STA novice / Poslanci brez glasu proti sprejeli zakon o uporabi jezika gluhoslepih

Oseba z gluhoslepoto je oseba s samostojno obliko invalidnosti, gluhoslepoto, pri kateri je na podlagi medicinske ocene ugotovljena najmanj 50 odstotna izguba sluha po Fowler Sabinu in 1. do vključno 5. kategorija slepote in slabovidnosti. Predlog med drugim opredeljuje pravico do svobodne uporabe in razvoja jezika gluhoslepih ter osebam z gluhoslepoto zagotavlja pravice do rabe jezika in izražanja, do individualne podpore in pomoči pri komunikaciji.

Gluhoslepim podeljuje tudi pravico do tolmača pred javnimi institucijami, ki morajo tolmača zagotoviti po uradni dolžnosti. Pravico do tolmača po lastni presoji pa lahko oseba z gluhoslepoto uveljavlja v obsegu 480 ur na leto, šolajoča oseba z gluhoslepoto pa v obsegu 720 ur na leto. O slednji pravici presoja center za socialno delo (CSD), delo tolmača po lastni presoji pa bi oseba plačala z vavčerjem, ki ga izda CSD.

Poslanci so sprejeli tudi dve dopolnili. Prvega, ki je bolj podrobno definiral gluhoslepoto so podprli soglasno. Sprejeli so tudi dopolnilo, s katerim se dopolnjujejo pogoji za pridobitev javnega pooblastila za izvajanje nalog, povezanih z uporabo jezika gluhoslepih, ki sta ga vložili Svoboda in SD, nasprotuje pa mu Levica. Kot je v sredo pojasnila poslanka Levice Nataša Sukič verjamejo, da z dopolnilom prirejajo kriterije za podelitev javnega pooblastila točno določenemu društvu.

Zakon, ki so ga vložile koalicijske poslanske skupine, so podprle vse poslanske skupine. V SDS so bili sicer kritični, da del zainteresirane javnosti ni bil ustrezno vključen v pripravo predloga zakona. Verjamejo tudi, da zakon že tako preobremenjenim Centrom za socialno delo nalaga dodatne naloge, ki terjajo dodaten kader, predvsem pa specializirana strokovna znanja.