STA novice / Odločitev o predlogu sprožitve sheme krajšega delovnika po posvetu s socialnimi partnerji

Analizo so jim posredovali z gospodarskega ministrstva. Na njeni podlagi se bodo s socialnimi partnerji posvetovali o dejavnostih, za katere bi sprožili shemo, so dodali na ministrstvu za delo.

Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki vzpostavlja stalno shemo skrajšanega delovnega časa, je začel veljati julija. Med drugim določa, da lahko vlada shemo aktivira v primeru naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer.

Iz gospodarstva je pozive k sprožitvi sheme slišati vse od uveljavitve zakona. V Gospodarski zbornici Slovenije so ob vnovičnem pozivu sredi oktobra opozorili, da v nekaterih državah, kjer poznajo ukrep skrajšanega delovnega časa, podjetja tega koristijo že več mesecev.

Da so primorani preiti na skrajšani delovni čas 36 ur tedensko, so že napovedali v koroškem jeklarskem podjetju Sij Metal Ravne, ki se podobno kot ostali evropski jeklarji sooča z zahtevnimi poslovnimi razmerami. To bodo storili z novembrom, ukrep pa bo veljal do preklica. V to bo vključena velika večina od 924 zaposlenih.

Do subvencije v okviru sheme so po zakonu upravičene pravne ali fizične osebe, vpisane v poslovni register, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas, oziroma fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev.

Pogoj za pridobitev državne pomoči je, da vsaj 30 odstotkom zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela in da delovni čas zaposlenih skrajšajo za pet do največ 20 ur na teden.

Posamezno podjetje bo lahko ob posameznem dogodku v shemo vključeno največ šest mesecev v obdobju dveh let, država pa bo prek Zavoda RS za zaposlovanje subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa brez prispevkov (bruto I).

Delno povračilo nadomestila plače sicer ne bo smelo presegati 50 odstotkov zadnje znane povprečne plače.