STA novice / Odbor DZ za preučitev možnosti vplivanja novega morebitnega lastnika Ljubljanske borze na kapitalski trg

Seja je potekala na zahtevo poslancev koalicije. Kot je uvodoma spomnila Andreja Kert (Svoboda), je bilo leta 2008 81,01 odstotka Ljubljanske borze prodane dunajski borzi, slednja pa je nato leta 2015 svoj delež prodala zagrebški borzi. Ta se je v tem času dokapitalizirala in odkupila delež od preostalih latnikov in s tem postala 100-odstotna lastnica Ljubljanske borze. Avgusta letos je nato hrvaška finančna agencija Fina začela postopek za prevzem Zagrebačke burze, v začetku septembra ji je hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev Hanfa odobrila prevzem.

Poslancem koalicije se ob tem odpira več vprašanj, med drugim ali bodo zaradi prevzema zagrebške borze in s tem Ljubljanske borze s strani hrvaških državnih organov ogroženi slovenski nacionalni interesi, je pojasnila Kert.

Po besedah poslanke je Hrvaška po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije zavrnila odgovornost za varčevalce takratne Ljubljanske banke in hkrati onemogočila, da bi ta banka na Hrvaškem izterjala dolgove hrvaških podjetij iz posojil in garancij. Med letoma 1991 in 1996 je zagrebška podružnica Ljubljanske banke sicer poskušala sodno izterjati terjatve, vendar so hrvaške oblasti s političnimi pritiski, spreminjanjem sodne prakse ter preprečevanjem izvršb sistematično blokirale postopke.

Ključno vlogo je pri tem odigrala ravno Fina, takrat še kot Zavod za plačilni promet. Odločitve Fine pa so bile po navedbah različnih virov usklajene s hrvaško državo.

"Ugotavljamo, da imamo opravka z inštitucijo, ki v Sloveniji ne uživa nekega zaupanja," je dejala Kert. Zato jih skrbi, kako bo v bodoče s slovenskim kapitalskim trgom.

Poslanci koalicije so zato odboru predlagali dva sklepa, na podlagi katerih bi vladi priporočili, da preuči možnost vplivanja novega morebitnega posrednega lastnika Ljubljanske borze na slovenski kapitalski trg, na podlagi ugotovitev pa sprejme morebitne potrebne ukrepe za zaščito nacionalnih interesov. Vlada naj obenem preuči možnost uvrstitve Ljubljanske borze med kritično infrastrukturo. Oba sklepa so člani odbora soglasno sprejeli.

Razvoj slovenskega kapitalskega trga je eden izmed ključnih strateških usmeritev ministrstva za finance v tem mandatu, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah. Vlada je marca 2023 sprejela tudi prvo strategijo razvoja slovenskega kapitalskega trga do leta 2030.

Ministrstvo v postopku izdaje dovoljenja za posredni kvalificiran delež nima formalnih pristojnosti, je poudarila. V Sloveniji ima takšno pristojnost Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

"Ministrstvo za finance v ta postopek ne more in niti ne sme posegati, ATVP je pri sprejemanju svojih odločitev samostojna in neodvisna in po zakonu ne smejo na njeno odločanje vplivati sklepi državnih organov, tako tudi ne ministrstva za finance ali nenazadnje tudi odbora za finance," je pojasnila Prah.

Žiga Kosi iz ATVP je pojasnil, da agencija v postopku izdaje dovoljenje za kvalificiran delež v borzi presoja vlagatelja z vidika, ali je primeren, če imajo njegovi organi vodenja ustrezne izkušnje, če je ta lastnik finančno trden. Preverijo tudi, kako bo prevzem vplival na nadzor, ki ga ATVP opravlja nad samo borzo, in pa, če je šlo pri postopku nakupa za kakršenkoli sum pranja denarja oziroma financiranja terorizma.

Podrobnejšo razpravo so povabljeni, med drugim tudi predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga Žiga Debeljak in visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Mateja Vraničar Erman opravili na zaprtem delu seje.

V nadaljevanju za javnost odprtega dela seje sta Kert in Rado Gladek (SDS) opozorila, da predstavniki ATVP na zaprtem delu seje niso bili prisotni, ker da nimajo dostopa do tajnih podatkov. Zato sta pozvala k razmisleku o možnosti, da bi člani agencije v bodoče imeli dostop do podatkov, ki bi bili relevantni za sprejemanje končne odločitve.