STA novice / Pred poslanci in vlado razprave o zagotavljanju varnosti (ozadje)

Napad v Novem mestu preteklo soboto, ki je vodil v smrt 48-letnega meščana, je v iztekajočem se tednu zaostril že tako napete odnose med romsko in neromsko skupnostjo na jugovzhodu države. Dejanja je namreč osumljen pripadnik romske skupnosti, kar je na noge spravilo zlasti jugovzhodno Slovenijo z več romskega prebivalstva, od koder že dalj časa prihajajo opozorila o stopnjevanju varnostne problematike.

Odmevnost napada bo po pričakovanjih narekovala tempo političnih odločitev v prihodnjih tednih. Vrstijo se namreč številne zahteve po takojšnjem ukrepanju, svoje predloge imata tako opozicija kot koalicija, vlada pa namerava nabor ukrepov strniti v poseben Šutarjev zakon, imenovan po umrlem Alešu Šutarju.

Dogodek je že terjal politične posledice, ministra za delo Luko Mesca je doletela interpelacija, pravosodna ministrica Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar pa sta odstopila. Z njunima odstopoma se bodo poslanci seznanili na eni izmed ponedeljkovih izrednih sej. V naslednjih dneh pa bo sledilo še nekaj sej delovnih teles in DZ na temo zagotavljanja varnosti na varnostno tveganih območjih.

Pirc Musar s pozivom k odgovorni razpravi

Prva v vrsti sej DZ bo na zahtevo predsednice republike Nataše Pirc Musar. Dnevni red predvideva le njen nagovor, v katerem bo poslancem predstavila svoje mnenje oz. stališče do "vprašanj, povezanih s situacijo v jugovzhodni Sloveniji, in pomen učinkovite integracije romskega prebivalstva v družbo". Razprave poslancev za tem ne bo.

V predsedničinem uradu so že ob posredovani zahtevi za sklic seje DZ pojasnili, da želi Pirc Musar odpreti razpravo o trenutnih razmerah in izpostaviti pomen strpnosti ob soočanju z njimi. Kot je povedala ob sobotnem obisku v Novem mestu, bo na seji predvsem poudarila, da je treba naprej pogledati, kaj omogoča že sprejeta zakonodaja in kaj od tega se izvaja. Učinkovitost v okviru obstoječe zakonodaje je namreč tista, ki bi lahko povrnila zaupanje ljudi v pravno državo, hkrati pa morajo organi pregona postati učinkovitejši, je dejala.

Tako je pričakovati, da bo predsednica tudi v ponedeljkovem nagovoru pozvala k strokovni in odgovorni razpravi. V preteklih dneh pa je tudi že opozorila na nedopustnost izrabljanja sobotnega dogodka v predvolilne namene ali za nabiranje političnih točk. Seje DZ se bo udeležil tudi premier Robert Golob.

Ukrepi Šutarjevega zakona pred ministri predvidoma v četrtek

Po sobotni tragediji so se sicer zvrstili številni predlogi priporočil in pozivi k pripravi ukrepov, vladna ekipa na čelu s premierjem Golobom pa je te predstavila na torkovi izredni seji novomeškega mestnega sveta.

Združili jih bodo v poseben zakon, ki bo posegel v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Med drugim bo prinesel dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, ki bo lahko denimo v določenih okoliščinah v domovanje vstopala brez sodnega naloga, odstranila osebo s kraja, če krši javni red in ji ob ponovitvi prepovedala vstop, prav tako bo lahko zahtevala takojšnje zaprtje lokala in prekinitev zbiranja v primeru kaznivih dejanj.

Vlada bo pripravila tudi ukrepe za hitrejši in lažji zaseg premoženja neznanega izvora. Zaostrila bo kaznovalno politiko, zlasti za povratnike, za katere naj bi bila omejena tudi pravica do brezplačne pravne pomoči. Pri posameznih kaznivih dejanjih bo ukinjen pregon na predlog in ga bo tožilstvo vodilo po uradni dolžnosti. Višje bodo tudi kazni, predvsem v primerih kaznivih dejanj z elementi nasilništva, možna bo izvršba na socialno pomoč, je zadnje dni napovedoval Golob.

Na področju socialne politike pa vlada med drugim načrtuje še ukinitev otroškega dodatka oz. znižanje določenih socialnih transferjev za mladoletne matere, za povratnike bo mogoče omejiti denarno socialno pomoč.

Sredstva, dodeljena občinam z evidentiranimi romskimi naselji, se bodo lahko uporabila za sofinanciranje stroškov varnostnih ukrepov.

Premier Golob je napovedal, da bo vlada Šutarjev zakon obravnavala v četrtek. Tedaj bo pred vlado tudi predlog za aktivacijo 37. člena zakona o obrambi, po katerem lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja.

Šutarjev zakon naj bi sicer po načrtih v DZ sprejeli do konca meseca. Na to čakajo zlasti lokalne skupnosti in župani občin jugovzhodne Slovenije, ki pozdravljajo predlagane ukrepe, a obenem ostajajo skeptični, da se bodo ti tudi uveljavili. Upajo sicer, da po letih opozarjanja zakon ne bo znova ostal mrtva črka na papirju.

Z zahtevo po izredni seji in predlogi priporočil tako opozicija kot koalicija

Še pred obravnavo ukrepov, ki jih bo vlada poslala v parlamentarni postopek, pa poslance predvidoma čaka razprava na izrednih plenarnih zasedanjih, ki so jih zahtevali tako v opoziciji kot koaliciji ter ob tem podali predlog priporočil.

Koalicijske Svoboda, SD in Levica kot ključna vprašanja vidijo, ali policija, tožilstvo in sodstvo izvajajo vse že danes razpoložljive ukrepe za zmanjšanje ogroženosti prebivalcev na kritičnih območjih, zakaj stopnja povratništva ostaja visoka in postopki predolgi, kako poteka koordinacija med institucijami, kako napreduje priprava nove zakonodaje in kako bodo vanjo vključene lokalne skupnosti ter predstavniki romske skupnosti.

Ob tem predlagajo priporočilo vladi, naj predloži informacijo o zagotavljanju varnosti na območjih z zaostrenimi varnostnimi tveganji, policija, tožilstvo in sodstvo pa poročila o učinkih njihovega dela v zadnjih 10 letih. Predlagajo pa še, da vlada pripravi medresorski akcijski načrt za izboljšanje varnostnih razmer v ogroženem območju.

Tudi poslanci opozicijskih SDS in NSi za izredno sejo, ki jo zahtevajo, predlagajo več sklepov, med drugim poziv vladi k pripravi celovitega zakonodajnega paketa za reševanje romskih vprašanj ter zakonskih sprememb, ki bodo preprečevale ponavljajoče se prekrške in kazniva dejanja in bodo prinesle podlage za povračilo škode prizadetim zaradi nasilnih in naklepnih dejanj zoper življenje in telo ter premoženje.

Pozivajo tudi k vzpostavitvi mehanizmov za ugotavljanje odgovornosti vseh nosilcev javnih funkcij in oseb ter odstop generalnega direktorja policije Damjana Petriča.

V parlamentarnem postopku vnovič zakonodajni sveženj za ureditev romskih vprašanj

Opozicija pa poziva tudi k sprejemu zakonodajnega svežnja, ki je že večkrat neuspešno sklenil parlamentarno pot, in zadeva romska vprašanja.

V začetku tedna ga je v parlamentarni postopek znova vložila NSi, podpise pa so prispevali tudi poslanci SDS. S spremembami zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih predlagajo začasno izplačevanje otroškega dodatka in socialne pomoči v materialni obliki, če otrok ne hodi v šolo, s spremembami zakona o socialno varstvenih prejemkih pa enako rešitev za izplačevanje socialne pomoči v primeru neplačevanja računov za elektriko in komunalo.

Manjša opozicijska stranka predlaga tudi spremembe zakona o voznikih, ki bi kot pogoj za vozniški izpit uvedel tudi obiskovanje osnovne šole devet let in končan vsaj 7. razred osnovne šole. S predlaganimi spremembami zakona o urejanju trga dela pa bi pohitrili izbris iz evidence brezposelnih ter tako omejili možnost zlorab instituta pomoči za brezposelne.

S predlogom novele o osnovni šoli pa bi šolam ob težjih ali ponavljajočih se kršitvah učenca omogočili izrek dodatnih vzgojnih ukrepov, kot so denimo začasno izobraževanje na daljavo, začasna vključitev v vzgojni program za socializacijo ali začasna izključitev.

V parlamentarnem postopku pa je že strankin predlog novele kazenskega zakonika, ki bi omogočil izrekanje mladoletniškega zapora za mladoletne storilce kaznivih dejanj.

Doslej večinoma integracijski ukrepi

V tem mandatu je bilo sicer že sprejetih nekaj sistemskih ukrepov. Med drugim vladna novela zakona o osnovni šoli, ki predvideva dopolnilno izobraževanje za romske učence, pa tudi novelo zakona o financiranju občin, ki zaostruje porabo in poročanje občin z romskimi naselji. Novela zakona o vrtcih predvideva obvezno vključevanje romskih otrok leto pred vstopom v osnovno šolo.

Povečali so število strokovnih sodelavcev za delo z romsko skupnostjo na centrih za socialno delo v jugovzhodni Sloveniji, in sicer s štiri na 23. V oktobru je začelo delovati tudi deset večnamenskih centrov za romske otroke in mladostnike.

Policija pa je lani poleti okrepila preventivne in represivne aktivnosti na jugovzhodu Slovenije, dodatno so policijsko prisotnost okrepili v tem tednu. Prav tako te dni policija skupaj s finančno upravo (Furs) izvaja še poostrene nadzore v tem delu države. Ta teden je vlada sprejela tudi sklep za vpoklic pomožnih policistov za čas do konca leta. Na vladno obravnavo pa med drugim čaka zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov.