STA novice / Dolenc po odločitvi ECB izpostavlja prizadevanja za stabilizacijo inflacije

Inflacija je bila septembra v evrskem območju 2,2-odstotna in s tem le rahlo višja od predhodnega meseca. Osnovna inflacija je bila medtem nekoliko višja pri 2,4 odstotka, a pričakovano nadaljnje umirjanje rasti plač nakazuje njeno zniževanje na srednji rok, je v izjavi, ki so jo danes posredovali iz Banke Slovenije, zapisal Dolenc.

Gibanje gospodarske aktivnosti evrskega območja je bilo v tretjem četrtletju nekoliko ugodnejše od pričakovanj, saj se je realni BDP v primerjavi s četrtletjem prej zvišal za 0,2 odstotka. Glede na dostopne podatke je k temu največ prispevala rast v storitvenih dejavnostih, medtem ko je aktivnost v predelovalnih dejavnostih ostala pod vplivom višjih carin, negotovosti in poslabšane konkurenčnosti.

Ob tem zadnji kazalniki gibanja proizvodnega sektorja nakazujejo razmeroma ugodne razmere na začetku letošnjega zadnjega četrtletja, saj oktobrski indeks vodij nabav (PMI) izkazuje okrepitev rasti aktivnosti tako v predelovalnih kot tudi v storitvenih dejavnostih, je zapisal Dolenc.

Dodal je, da so razmere na finančnih trgih od septembrskega zasedanja sveta ECB ostale ugodne. Začasna ponovna zaostritev trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko ter objave nekoliko šibkejših makroekonomskih podatkov v evrskem območju so sicer zniževale globalne donosnosti in donosnosti evrskih državnih obveznic. Osrednji svetovni delniški indeksi so medtem porasli in kot je prepričan Dolenc, vlagatelji pričakujejo daljše obdobje ohranjanja ključnih obrestnih mer ECB na sedanjih ravneh.

Svet ECB se je na podlagi teh podatkov na četrtkovi seji odločil, da ponovno ohrani obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja na ravni dveh odstotkov. Prihodnje odločitve sveta ECB pa bodo po Dolenčevih besedah še naprej usmerjene v cilj, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri dveh odstotkih.

Guvernerji so tokrat govorili tudi o projektu digitalnega evra. Sklenili so, da se ta po uspešno zaključeni pripravljalni fazi nadaljuje v
naslednjo fazo. Ta bo namenjena zagotovitvi ustrezne tehnične pripravljenosti za morebitno uvedbo digitalnega evra, pred končno odločitvijo pa bo svet ECB počakal na sprejetje ustrezne evropske zakonodaje. Na prvo izdajo digitalnega evra bi lahko bili pripravljeni leta 2029.