STA novice / POPRAVEK: Ob novem pravilniku o ocenjevanju pohvale, a tudi opozorila o premalo domišljenih spremembah (tema)

Kot je za STA pojasnila predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič, so bile rešitve, ki jih je prinesel sredi oktobra uveljavljeni pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli, večinoma usklajene s šolami. Že to, da novi pravilnik za razliko od prejšnjega ne ureja več preverjanja znanja, po njenem mnenju govori v prid temu, da se učiteljem vrača avtonomija pri ocenjevanju.

Posebej je izpostavila v pravilniku jasno opredeljene različne načine ocenjevanja, saj da je tako "tudi laični javnosti jasno, da ocena ni samo pisna in ustna, ampak učitelj ocenjuje še vse drugo, kar učenec izkaže pri doseganju standardov znanja".

Kot pozitivne je izpostavila tudi jasne navedbe v pravilniku, da zaključna ocena pri posameznem predmetu ne predstavlja nujno povprečja ocen. Po njenih besedah se je v preteklosti namreč v javnosti pojavilo takšno razumevanje, starše pa so zavajale tudi aplikacije, ki so ob obvestilih o ocenah staršem avtomatično izračunavale povprečno oceno pri posameznem predmetu.

Po mnenju Mihelič bo po novem pravilniku v šolah približno enako ocenjevanja kot po starem, lahko pa da se bo "pojavila kaka ocena več, preprosto zato, ker je omogočeno tudi medpredmetno ocenjevanje". Možnost medpredmetnega ocenjevanja je pozdravila, saj da se na ta način v šoli vrača celostna usmerjenost.

Možnost medpredmetnega ocenjevanja kot pozitivno vidi tudi učitelj na OŠ Bogojina Dušan Nemec, sicer tudi predsednik sindikalne konference osnovnih šol pri Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Poudaril pa je, da je treba poskrbeti, da se bodo ocenjevali izdelki, ki nastajajo v šoli in jih izdeluje učenec sam, ne s pomočjo domačih.

Kot je dejala Mihelič, jih je sicer presenetilo to, da se na dan, ko otrok piše pisni preizkus znanja, ne sme več ustno spraševati, je pa ta dan še vedno možno pridobivati ocene na druge načine. Sprva je bila sicer v predlogu pravilnika predvidena tudi omejitev treh ustnih ocen za učenca na teden, a končna različica te omejitve ne vsebuje več.

Didaktik Štefanc opozarja na nekatere premalo domišljene spremembe

Didaktik Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete je kot smiselno spremembo v pravilniku izpostavil to, da bolj jasno določa, da so podlaga za ocenjevanje znanja v učnem načrtu določeni standardi znanja. Boji pa se, da so nekatere spremembe didaktično in sistemsko premalo domišljene, tako da se bo - v nasprotju s siceršnjimi pričakovanji - represivni moment ocenjevanja znanja v šolah s tem pravilnikom okrepil. "Nekatere rešitve namreč odpirajo možnost, da bo ocenjevanja bistveno več in bo bistveno bolj prežemalo pouk, kot je bilo to mogoče s prejšnjim pravilnikom," je ocenil za STA.

Kot je navedel, bo lahko po novem predmet ocenjevanja denimo tudi učenčeva mapa dosežkov, torej izdelkov, ki jih bodo sproti pripravljali pri pouku in hranili v mapi. "Posredno bo lahko skozi mapo dosežkov ocenjen vsak izdelek, ki ga bo učenec pripravil pri pouku, ne glede na to, ali je imel znanje, ki ga bo tako izkazal, priložnost utrjevati in vaditi, in ne glede na to, v kateri fazi obravnave neke vsebine bo nastal. Pravilnik tudi ne določa, koliko je lahko ocen iz mape dosežkov, prav tako učitelja ne omejuje pri tem, da po svoji presoji pri določanju ocene iz mape dosežkov upošteva vse izdelke ali samo nekatere. Učitelji bodo imeli pri tem povsem proste roke, prakse med njimi pa bodo zelo različne," je opozoril Štefanc.

Po njegovih navedbah so se sicer doslej veljavne določbe glede preverjanja znanja v praksi napačno interpretirale, in sicer kot da je treba "pred vsakim pisnim ocenjevanjem znanja izvesti posebno 'preverjanje' na enak način kot bo izvedeno ocenjevanje, česar pravilnik ni zahteval". Kot je pojasnil, je bil smisel te določbe v tem, da dejavnosti sprotnega preverjanja dosledno loči od ocenjevanja znanja, ki je didaktično legitimno šele po tem, ko je učitelj svoje poučevalno delo pri neki učni vsebini opravil kakovostno in v celoti, tudi s ponavljanjem, utrjevanjem, urjenjem in preverjanjem. "V novem pravilniku takšne varovalke, ki bi preprečevala ocenjevanje znanja, še preden je bila učna snov celovito in kakovostno obravnavana, ni več," je opozoril.

Da se je dosedanja praksa v zvezi s preverjanjem znanja izrodila, ocenjuje tudi Nemec. Poudaril je, da je namen preverjanja, da se učenci preizkusijo in dobijo dodatne usmeritve za odpravo pomanjkljivosti.

Novi pravilnik se je uveljavil sredi šolskega leta

To, da se je novi pravilnik uveljavil sredi leta, je po mnenju Štefanca lahko sporno zaradi določbe, ki učiteljem nalaga, da načine ocenjevanja znanja načrtujejo v svoji letni pripravi pred začetkom šolskega leta, učenci in starši pa morajo biti v septembru seznanjeni s predvidenimi načini ocenjevanja. Učitelji letos v svoji letni pripravi še niso mogli načrtovati načinov ocenjevanja v skladu z novim pravilnikom, lahko bi sicer letno pripravo "ustrezno naknadno revidirali, a bi bilo to sporno z vidika transparentnosti in javnosti ocenjevanja, če bi zdaj sredi leta kar 'povozili', kar so že načrtovali in s čimer so že seznanili starše in učence", meni.

Po besedah Nemca pa bodo učitelji načrtovanje ocenjevanja po uveljavitvi novega pravilnika prilagodili ter to predstavili tudi učencem in staršem.

Mihelič je glede pomislekov o pozni uveljavitvi pravilnika pojasnila, da so o njem veliko razpravljali že med poletnimi počitnicami, a da gre za tako pomemben dokument, da se ji zdi bolj primerno, da so si "vzeli nekoliko več časa in da je tak, kot mora biti", kot pa da bi na hitro sprejeli neke rešitve in morali po nekaj mesecih pravilnik prenoviti. Obenem ne vidi nič spornega v tem, da so učenci nekatere ocene v letošnjem letu pridobili še po starem pravilniku, saj da novi pravilnik samo "rahlja spone, v katere so bili ujeti učitelji".