STA novice / Poročilo SE: Slovenija napreduje v boju proti diskriminaciji, a izzivi ostajajo

ECRI v šestem tovrstnem poročilu za obdobje med koncem leta 2018 in začetkom letošnjega leta izpostavlja, da je Slovenija glede na peto poročilo, ki ga je komisija objavila spomladi leta 2019, napredovala na številnih področjih.

Med primeri dobrih praks ECRI omenja krepitev Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic, odločitev ustavnega sodišča, ki je leta 2022 razsodilo, da je prepoved posvojitev otrok istospolnih parov neustavna, vzpostavitev Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora, usposabljanje policistov s področij spolnih in drugih manjšin. Poročilo med drugim izpostavlja tudi sprejetje Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2021-2030 in progam socialne aktivacije za romske ženske. Pri razdelku o izbrisanih poročilo omenja odkritje spomenika v obliki črke ć v Parku izbrisanih.

Kljub nekaterim pozitivnim premikom v boju proti diskriminaciji poročilo ugotavlja, da v Sloveniji še vedno obstajajo številna področja, na katerih so nujne sistemske in strukturne izboljšave.

ECRI Slovenijo poziva, naj sprejme potrebne ukrepe, ki bodo Zagovorniku načela enakosti omogočili zadostno financiranje in zagotovili neodvisno upravljanje s finančnimi sredstvi. Dosedanji proračun zagovornika po navedbah poročila namreč ni zadosten za izvedbo vseh potrebnih raziskav in programov. Poleg tega poročilo navaja, da je delež tistih zagovornikovih priporočil, ki jih oblast dejansko upošteva, še vedno premajhen.

Znaten del poročila je namenjen tudi priporočilom ECRI s področja uresničevanja pravic in izboljševanja družbenega položaja spolnih manjšin. V tem delu ECRI predlaga obvezno usposabljanje učiteljev glede vsebin s področja spolnih manjšin oziroma raznolikih spolnih usmerjenosti, identitet ter spolne vzgoje, da bi lahko čim bolje postopali v občutljivih primerih.

Poročilo med drugim omenja, da je delegacija ECRI na obisku v Sloveniji zaznala visoko pojavnost medvrstniškega nasilja homofobnega in rasističnega izvora. Ob tem predlaga, da oblast uvede mehanizme, ki bodo učinkovito preučili, v končni fazi pa tudi preprečili, katerokoli vrsto rasističnega in homofobnega nadlegovanja, tako v šolah kot tudi na spletu.

Glede položaja transspolnih oseb v Sloveniji poročilo poudarja, da bi morala Slovenija izvesti ustrezne korake, ki bi zagotovili, da za uradno spremembo in pravno priznanje spola ne bi bila več nujna pridobitev diagnoze motnja spolne identitete.

Po navedbah ECRI je bilo v Sloveniji v obdobju snovanja poročila zaznati porast sovražnega govora in javnega diskurza. Ob tem je glede na ugotovitve poročila zaskrbljujoče, da je delež kazensko preganjanih zaradi sovražnega govora nizek, hkrati je velik delež žrtev sovražnega govora zadržan do prijav tovrstnih kaznivih dejanj zaradi nezaupanja v institucije in nezadostne podpore žrtvam v okviru javnih storitev.

V poročilu je razvidno tudi, da je na lokalni ravni premalo pobud za vključevanje in integracijo priseljencev. Poleg tega ECRI poudarja, da državljani tretjih držav v Sloveniji nimajo dostopa do javnih najemnih oziroma neprofitnih stanovanj, kar po navedbah poročila otežuje vključevanje priseljencev, zlasti oseb z mednarodno zaščito. Poročilo pristojne zato poziva, da ranljivim priseljencem zagotovi dostop do javnih neprofitnih nepremičnin.

Po oceni ECRI ni bilo zaznati ali pa je bil dosežen le majhen napredek tudi pri zmanjševanju števila romskih naselij brez dostopa do osnovnih storitev, kot so pitna voda, sanitarije in elektrika. Zdravstvene razlike med Romi ostajajo zaskrbljujoče, pri čemer ECRI ugotavlja, da trenutna strategija za vključevanje Romov ne vsebuje zadostnih ukrepov na področju zdravja.