STA novice / POPRAVEK: Sklad kmetijskih zemljišč v poračune uporabnine za objekte

Sklad si že dlje časa prizadeva urediti vprašanje neurejene, nedovoljene in v dobršnem delu tudi neevidentirane uporabe kmetijskih zemljišč v lasti države in upravljanju sklada, na katerih so uporabniki brez pravne podlage postavili objekte ali brez pravne podlage uporabljajo objekte v državni lasti, so pojasnili tudi na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.

Na podlagi dosedanjih izkušenj ugotavljajo, da tisti uporabniki nepremičnin, ki uporabe nimajo urejene, pogosto niso zainteresirani za sklenitev ustrezne pogodbe, ki je povezana tudi s plačilom denarnega nadomestila za uporabo nepremičnine oziroma njen nakup. Zaradi dolgotrajnosti sodnih in inšpekcijskih postopkov lahko uporabnik plačilo za uporabo še odloži.

"Takšno neurejeno stanje postavlja v neenakopraven položaj pogodbene stranke sklada, ki skladno s predpisi za uporabo nepremičnin v lasti države plačujejo primerno denarno nadomestilo oziroma jih po tržnih cenah odkupijo, ter uporabnike, ki s skladom nimajo urejenega pogodbenega razmerja in posledično za uporabo nepremičnin v lasti države ne plačujejo ničesar," so poudarili.

Zato je sklad z zbiranjem podatkov iz uradnih evidenc in na terenu popisal objekte, ki stojijo na zemljiščih v njegovem upravljanju, vendar niso vključeni v nobeno pogodbeno razmerje, in identificiral njihove uporabnike. Z njimi želi urediti pogodbena razmerja zemljišč oziroma objektov v njegovem upravljanju ali pa doseči odstranitev objektov in vzpostavitev kmetijske rabe na zemljiščih.

Poračune pošilja za pretekla tri leta. Pravna podlaga za zahtevek je namreč obligacijski zakonik, ki določa, da lahko lastnik oziroma upravljavec zemljišča od osebe, ki tujo stvar uporablja v svojo korist, zahteva nadomestilo koristi, ki jo je imel od uporabe, in sicer za obdobje do pet let nazaj.

Višina uporabnine je določena na podlagi cenikov sklada, zato so zneski zahtevkov usklajeni z višino nadomestila, ki bi ga sklad zaračunal uporabnikom v primeru sklenjenega pogodbenega razmerja. V nekaterih primerih zneski dosegajo več tisoč evrov.

Za nepremičnine, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev potrebnih dovoljenj, sklad sicer vodi postopke odstranitve. A tudi če zakupnikom zdaj zaračunavajo uporabnino za nelegalne objekte, na skladu poudarjajo, da to ne pomeni legalizacije.