STA novice / Dan pravosodja tudi v znamenju pričakovanja nove sodniške zakonodaje

Đorđević je ocenil, da je sodniška zakonodaja, ki čaka na končno obravnavo v DZ, nastala "ob tvornem sodelovanju sodstva". Povedal je, da se predsednikom sodišč obeta, da bodo bolj učinkovito vodili sodišča. "Pričakujejo se rezultati zaradi odgovornosti do državljanov, ne pa empatija do sodnikov," je ob tem dejal.

Po njegovih navedbah se sodniki zavedajo odgovornosti do družbe in želijo zagotoviti sojenje v razumnem roku. "Mislim, da smo na dobri poti," je povedal.

Odločno se je zavzel tudi za dvig starosti vrhovnih sodnikov na 75 let, ker da to vidi kot sistemsko rešitev, ne kot reševanje posameznika. Ocenil je, da bi država morala imeti interes, "da modre ljudi ohrani na položaju". Đorđević se mora sicer 1. januarja upokojiti še pred koncem mandata. Vrhovni sodnik lahko namreč funkcijo opravlja do 70. leta starosti.

Ministrica Katič je ocenila, da bo DZ sodniško zakonodajo sprejel v novembru. "Želim si, da bo izvajanje zakonodaje okrepilo delovanje pravne države," je povedala.

Katič se je v nagovoru ozrla tudi na iztekajoči se mandat, pri čemer je ocenila, da so premaknili več področij. Izpostavila je, da je njen mandat zaznamovala investicija v zapor na Dobrunjah, sanacija stanja po aferi Litijska in sprejemanje več zakonov.

Katič se je dotaknila tudi razmer na jugovzhodu države, ki ga je zaznamoval nedavni tragični napad na 48-letnika, katerega je osumljen pripadnik romske skupnosti. Katič meni, da za stanje na področju romskih vprašanj ni kriva slaba zakonodaja, želi pa si, da bi imeli več časa in strokovno razpravo za sprejemanje nove na tem področju. "S ponujenim odstopom sem želela pripomoči k umiritvi situacije," je ponovila Katič.

Sodnike in druge na področju pravosodja je pozvala, naj svoje odločitve pojasnjujejo, tudi tako, da jih bodo razumeli laiki. "Pravna država ne sme biti mrtva črka na papirju," je poudarila Katič.

Tudi predsednica republike se je zavzela za sprejetje sodniške zakonodaje. Poudarila je še, da je pravo osnovno vezivo družbe, ki ureja norme med pravicami in dolžnostmi, osnova pri tem pa je zaupanje ljudi v pravo in institucije. "To je temelj, na katerem stoji ali pade pravna država," je povedala Pirc Musar.

Na današnji slovesnosti na Brdu pri Kranju so podelili več medalj in diplom za življenjsko delo na področju pravosodja. Podelili so tudi diplome za nadpovprečne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte.