STA novice / Šutarjev zakon po oceni pravnih strokovnjakov ustavnopravno vprašljiv

Šutarjev zakon pomen premik proti modelu t. i. krizne zakonodaje brez formalne razglasitve izrednega stanja, v odzivu za STA ugotavlja odvetnik in strokovnjak za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar. "Čeprav posamični ukrepi zasledujejo legitimen cilj varnosti, številni od njih presegajo meje, ki jih dopušča ustava," opozarja.

Zakon po njegovi oceni tako sistematično zmanjšuje sodni nadzor, krepi diskrecijo izvršilne oblasti in relativizira načelo sorazmernosti. Če bi bil sprejet v sedanji obliki, bi bil zelo verjetno predmet ustavne presoje, "saj posega v jedro ustavne ureditve in v temelje pravne države, kot so jih oblikovali ustava in ustavno sodišče," ugotavlja Kovačič Mlinar.

Med ustavnopravno tveganimi rešitvami izpostavlja možnost vstopa policije v stanovanja brez sodne odredbe, kadar je to neogibno potrebno za zaseg orožja.

"Čeprav je namen ukrepa omejen, gre za izjemo od ustavne zaščite nedotakljivosti stanovanja," opozarja. Merilo "neizogibne potrebnosti" je po njegovem nejasno, odločitev pa je prepuščena policiji brez predhodnega sodnega nadzora, dodaja.

Med ustavno vprašljivimi ukrepi izpostavlja tudi predlog varnostnih akcij, katerih namen je preprečevanje in odkrivanje hujših kršitev javnega reda kaznivih dejanj in hujših prometnih prekrškov, in predlog tehničnega nadzora t. i. varnostno tveganih območij z video nadzorom, avdio snemanjem in optično prepoznavo registrskih tablic.

Ukrep varnostnih akcij, ki omogoča policiji zapore območij za preglede oseb za obdobje do šest ur, po njegovi oceni pomeni poseg v ustavno zagotovljeno svobodo gibanja, prav tako ukrep ni vezan na sodno odredbo, temveč ga odredi generalni direktor policije, "kar pomeni prenos odločanja o omejitvi pravic iz sodne v izvršilno vejo oblasti," opozarja. Z vidika načela sorazmernosti gre po njegovi oceni tudi za pretiran ukrep, saj za začasno izboljšanje javne varnosti odpira prostor za množične in preventivne omejitve gibanja.

Definicija varnostno tveganih območij je po njegovi oceni široka in nedoločna. Ker ukrep odredi policija sama, brez sodne odredbe, gre tudi za poseg v ustavni pravici do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, opozarja.

Kritičen je tudi do predloga, ki prinaša možnost tehtanja in uporabe nedovoljeno pridobljenih dokazov v primerih najhujših kaznivih dejanj. Po oceni Kovačič Mlinarja bi takšna ureditev omogočila legalizacijo dokazov, pridobljenih z nezakonitim delovanjem organov pregona, in je v nasprotju z ustaljeno prakso ustavnega in vrhovnega sodišča.

"Gre za nevaren premik od načela pravne države in poštenega postopka, saj poslej ne bo sankcij za nezakonito postopanje organov preiskovanja in pregona pri pridobivanju dokazov," ugotavlja. Tako bodo lahko na primer dopustna tudi nezakonita prisluškovanja in izsiljena priznanja za hujša kazniva dejanja, kar je po njegovi oceni izredno nevarno "in v naši pravni kulturi nikoli videno."

Med ustavno vprašljivi izpostavlja tudi predlog, po katerem bi lahko vrhovno sodišče pri najhujših kaznivih dejanjih pripor podaljšalo za največ eno leto in bi tako skupaj trajal največ tri leta. Tak predlog po njegovem med drugim posega v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Kritičen pa je tudi do predlagane izvršbe na socialne prejemke za izterjavo glob, če je posameznik v dveh letih trikrat povzročil neizvršljive izvršbe. Po njegovi oceni gre za sistem kaznovanja revščine, ki neposredno posega v ustavni pravici do socialne varnosti in načelo socialne države, takšna ureditev uvaja tudi "kolektivne učinke, saj prizadene tudi družinske člane in spodkopava namen socialnih transferjev," opozarja.

Med ustavno vprašljivi izpostavlja tudi širitev pooblastil Fursa za začasni zaseg premoženja ob znatnem razkoraku med dohodki in premoženjem. Ta ukrep po njegovi oceni temelji na subjektivni oceni uradnika Fursa in ne predvideva nobene sodne kontrole, zato obstaja tveganje za arbitrarne posege v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine in načelo pravne varnosti, opozarja.

V Odvetniški zbornici Slovenije v splošnem menijo, da se je sprememb predpisov, še posebej na področju kaznovalnega prava, vedno treba lotiti premišljeno in s tresočo roko.

Kot ugotavljajo, bodo predlagane zakonske spremembe imele močan vpliv prav na delo odvetnikov. Zato se zavzemajo, da se spremembe zakonodaje vedno vpeljuje ob celostnem sodelovanju tako pravne kot drugih relevantnih strok, tudi zato, da ne bi čez noč uvedene spremembe zaradi njihove naknadno ugotovljene neustavnosti vodile v razveljavitev sodnih odločitev.

Po oceni zbornice kazenskopravna zakonodaja že sedaj naslavlja številne situacije, ki so se ob nedavnih dogodkih v Novem mestu izkazale kot posebej problematične.

Zato bi bilo po njihovem mnenju primerneje, da se prične z doslednim izvajanjem obstoječih predpisov in uporabo sredstev, ki jih imajo organi pregona že sedaj na voljo.

"Že intenzivnejše delo policije v zadnjih dnevih je pokazalo, da je to mogoče," je v odzivu zapisal predsednik zbornice Janez Starman. V zbornici si sicer želijo stabilnega in ustavnoskladnega pravnega sistema, ki ne bo povzročal nepotrebnih zastojev oziroma razveljavitev postopkov.