STA novice / POPRAVEK: V javni obravnavi zakonska podlaga za državno pomoč energetsko intenzivnim podjetjem (dopolnjeno)

Do pomoči bodo upravičena podjetja iz energetsko intenzivnih panog, kot so npr. kovinska industrija, papirništvo, steklarska industrija in kemijska industrija, z letno porabo elektrike nad 15 gigavatnih ur. Do pomoči bodo ob tem upravičene družbe z najmanj petimi odstotki stroška električne energije v dodani vrednosti družbe. Subvencionirano podjetje bo moralo imeti tudi vzpostavljen sistem upravljanja energije.

Spodbuda bi se upravičencu zagotovila za pokrivanje do največ 50 odstotkov stroškov napovedane porabe električne energije. Subvencioniranje pa ne sme povzročiti razmer, da bi stroški za električno energijo upravičenih podjetij znašali manj kot 50 odstotkov stroškov v primeru plačila referenčne tržne cene električne energije.

Povprečni strošek za električno energijo brez upoštevanja omrežnine ter drugih obveznih prispevkov in dajatev za podjetje, ki bo prejelo spodbudo, po osnutku ne bi smel biti nižji od 50 evrov za megavatno uro brez stroškov omrežnine, pribitkov nadomestil in davka. Pri tem se mora upoštevati tudi vse druge oblike pomoči, ki jih je podjetje za posamezno leto prejelo za blaženje posledic visokih stroškov električne energije.

Kot je v izjavi za medije opozoril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, višina pomoči lahko znaša do 50 evrov na megavatno uro. "Če imamo tržno ceno elektrike 100 evrov na megavatno uro, lahko pomoč znaša 50 evrov na megavatno uro, da ne presežemo te spodnje meje. Če je tržna cena nižja, je lahko torej ta pomoč manjša, višja pa v primeru višje tržne cene energije," je ponazoril.

Po ministrovih besedah so v skladu s predlogom zakona predvideli tudi varovalko, da bo vlada v luči vsakokratnih tržnih razmer na začetku leta določila obseg finančnih sredstev za državno pomoč energetsko intenzivnim podjetjem. Kot predvideva predlog zakona, bo vlada tako do vključno leta 2028 vsako leto najpozneje do 31. januarja s sklepom določila najvišjo spodbudo za električno energijo in razpoložljivi znesek, ki se bo v tekočem letu namenil za izvajanje ukrepa.

Prejemniki pomoči bodo morali ob tem najmanj 50 odstotkov neto koristi, dosežene z znižano cene električne energije zaradi državnega subvencioniranja, nameniti za projekte učinkovite uporabe energije, razogljičenje ter za naložbe v obnovljive vire energije ali hranilnike energije.

Subvencionirana podjetja ne bodo smela biti v insolvenčnem postopku ter ne bodo smela imeti neporavnanih obveznosti do države. Izplačila dividend ali nakupi lastnih deležev bodo v času prejemanja pomoči dovoljeni le v znesku, ki ne presega razlike med čistim dobičkom in zneskom spodbude iz sheme v istem letu. Podjetje v obdobju koriščenja subvencij ne bo smelo odobriti novih posojil neposrednim lastnikom ali povezanim osebam, razen kratkoročnih likvidnostnih aranžmajev po tržnih pogojih.

Javni poziv za sodelovanje v shemi bo Borzen kot operater trga z električno energijo glede na osnutek zakonskega predloga vsako leto objavil najpozneje do 31. januarja. Podjetja bodo morala v vlogo vključiti napovedi in dokazila o upravičenosti do prejemanja subvencij. Odločanje o upravičenosti do sodelovanja v shemi bo potekalo vsako leto posebej.

Kot je pojasnil Kumer, so se za vključitev Borzena odločili zato, da bi bi bilo prejemanje državne pomoči za podjetja z administrativnega vidika čim lažje izvedljivo, saj bo ves proces oddaje in odobritve vloge digitaliziran.

"Nato bomo šli v izplačilo pomoči, konec leta pa bo treba preveriti izpolnjevanje vseh pogojev, tudi glede porabe. Če pogoji ne bodo izpolnjeni, se predvideva, da bo treba pomoč vračati. Podjetja so pa seveda dolžna del prejetih sredstev vložiti v razvoj razogljičenja, učinkovito rabo energije ter v ukrepe elektrifikacije, za hranilnike in tako dalje," je pojasnil minister.

Shemo subvencioniranja cene elektrike za energetsko intenzivna podjetja je vlada pripravila v sodelovanju z gospodarsko in energetsko zbornico. Da je rešitev pripravljena, je 20. oktobra na vrhu gospodarstva razkril finančni minister Klemen Boštjančič.

"Zavedamo se, da je konkurenčnost slovenske industrije močno povezana z energijo, zato smo skupaj z gospodarsko zbornico, energetsko zbornico in resornim ministrstvom pripravili shemo, ki bo podjetjem z visoko porabo električne energije zagotovila konkurenčne pogoje," je dejal takrat.

Shema državne pomoči je usklajena z evropskimi smernicami. Temelji na mehanizmu EU Cisaf, ki omogoča ciljno podporo energetsko intenzivnim podjetjem, da ohranijo konkurenčno ceno električne energije ob hkratni zavezi k prehodu v nizkoogljično proizvodnjo.

Boštjančič je oktobra pojasnil, da bo dolgo pričakovana shema vključevala podjetja, ki skupaj zaposlujejo več kot 25.000 ljudi in skupno ustvarijo več kot sedem milijard evrov prihodkov. Po Kumrovih besedah bo do subvencij upravičenih okoli 40 podjetij, kar je več od prvotnih pričakovanj, ko se je omenjalo okoli 15 družb.